Izgradnja Ceroza je potekala v dveh fazah od leta 2004 do 2016. V prvi fazi so bili zgrajeni drugo odlagalno polje, čistilna naprava za izcedne vode in bakla za izgorevanje odlagališčnih plinov. V drugi fazi so bili zgrajeni sortirnica suhe frakcije, kompostarna, tretje odlagalno polje, nova čistilna naprava za izcedne vode z najnovejšo tehnologijo čiščenja, obrat za predelavo gradbenih odpadkov na Neži v Trbovljah, rekonstruirana je bila tudi dovozna cesta Marno do odlagališča na Uničnem. To je bil projekt, ki sta ga finančno podprli tudi Evropska unija in Republika Slovenija. Od vrednosti projekta 12.847.045 evrov sta prispevali nepovratnih 10,6 milijona evrov. 2,2 milijona evrov so v projekt vložile občine, lastnice. Del teh sredstev so občine prispevale iz sredstev okoljskih dajatev iz preteklih let. O poslovanju in načrtih centra smo se pogovarjali z direktorjem Ceroza Vilijem Petričem.
Kako po končani drugi fazi ocenjujete poslovanje centra Ceroz?
V letu 2016 je center poskusno obratoval. V tem času je izvajalec pridobival uporabna dovoljenja za posamezne sklope novozgrajenega centra. Na osnovi pridobljenih uporabnih dovoljenj lahko ugotovimo, da je delovanje oziroma proces mehanske in biološke obdelave odpadkov v skladu s pričakovanji.
Katere so bistvene koristi postavitve takšnega centra v Zasavju?
Vsekakor smo z izgradnjo našega centra uspeli zagotoviti najcenejšo obdelavo odpadkov, kar je bil vseskozi cilj občin, lastnic. Prednost je tudi v tem, da odpadke ni potrebno prevažati po Sloveniji. V operativnem programu ravnanja z odpadki je bilo prvotno v Sloveniji predvideno 14 centrov za obdelavo odpadkov. Sedaj jih imamo samo sedem in eden od teh je v Zasavju. Vsi centri so v osrednji in vzhodni Sloveniji. V zahodni Sloveniji ni bilo zgrajenega centra za obdelavo odpadkov.
Kakšne so vaše kapacitete v Uničnem? Ali so polno zasedene?
Na lokaciji Unično imamo zgrajeno sortirnico suhe frakcije ostanka mešanih komunalnih odpadkov s kapaciteto 25.000 ton letno. Zgrajena je tudi kompostarna, ki v svojem procesu pokriva dva segmenta, in sicer stabilizacijo težke frakcije, ki nastane v sortirnici, in obdelavo bioloških odpadkov v kompostarni. Procesa sta sorodna, vendar je čas obdelave različen. Kapaciteta stabilizacije je 6.000 ton letno, kompostarne pa 3.000 ton letno. Na Uničnem je zgrajeno tudi tretje odlagalno polje z volumnom 200.000 kubičnih metrov. Trenutna zasedenost je v skladu z izdanim okoljevarstvenim dovoljenjem (OVD). Pričakujemo pa, da bo center v bližnji prihodnosti obratoval s polno kapaciteto sortirnice, kar bo omogočilo še dodatne zaposlitve.
Čemu je namenjen kompost, ki ga pridelate v kompostarni iz bioloških odpadkov?
Kompost, ki je proizveden v kompostarni, je glede na oceno primeren za uporabo oziroma prodajo v široki potrošnji za sanacijo degradiranih površin.
Je za Ceroz bistveno tudi to, v kakšni obliki odpadke dobi? Ali je pomembno, da so odpadki pravilno ločeni?
Najbolj pomembno je, da so bio razgradljivi odpadki čim bolj čisti, brez tujkov, ker gredo naravnost v proces obdelave. S tujki bi onesnažili pridobljeni kompost in tudi vloženo energijo in stroške v preteklih tednih. Seveda pa v ostanek mešanih komunalnih odpadkov ne sodijo stvari, kot so elektro vodniki, poginule živali in še marsikaj, kar se včasih najde na sortirnem traku. Posamezniki, ki so redki, bi se morali vprašati, kaj bi oni »izjavili«, ko se takšna stvar pojavi pred teboj na traku.
Ali v Cerozu predelujete samo zasavske odpadke?
V Cerozu obdelujemo odpadke tako iz občin ustanoviteljic kot tudi Goriške regije. Na podlagi sklepov občinskih svetov občin ustanoviteljic imamo soglasje za obdelavo odpadkov tudi od drugod.
Nekaj časa je veljalo, da v Sloveniji divja prava »smetarska vojna«. Kaj to pravzaprav pomeni? In ali je temu še tako?
Izraz »smetarska vojna« se je pojavil, ko so bili zgrajeni centri, potem pa se je izkazalo, da količine odpadkov, predvidene v operativnem programu, upadajo. Glede na to, da nimamo nobenega centra v zahodni Sloveniji, so za tisto območje postali zanimivi najbližje zgrajeni. Tako so se in se tudi danes prevažajo odpadki po Sloveniji. Imamo pa tudi primer, da se odvažajo v nam bližnje države.
Za koliko se je zmanjšala količina odpadkov?
V letih od ustanovitve podjetja pa do danes za polovico. Vendar, če danes seštejemo posamezne segmente odpadkov (mešanih komunalnih, bio razgradljivih in ločeno zbranih na ekoloških otokih), je skupna količina sicer nekaj manjša, vendar je drugače porazdeljena. Za najmanj trikrat je v tem času zrasla količina ločeno zbranih odpadkov, tako da so občani Zasavja v tem pogledu zelo osveščeni.
Katere so vaše glavne konkurenčne prednosti pred podobnimi centri na slovenskem trgu?
Sam princip delovanja centra kot tovarne za obdelavo odpadkov je celovito gledano v vseh centrih isti. Naša konkurenčna prednost je cena. Naš cilj je bil in je ostal: nuditi obdelavo odpadkov po najbolj ugodni ceni. Na koncu mi vsi plačujemo obdelavo odpadkov. Naša prednost je tudi polna zasedenost kapacitet, kar prav tako ugodno vpliva na stroške. In seveda, kot sem že poudaril, kratka oddaljenost od izvora nastanka odpadkov.
Ali ste zanimivi tudi za tuje tržišče?
Trenutno glede tega nimamo povpraševanja.
Ceroz je v lasti petih občin Zasavske regije. Je zaradi tega sprejemanje pomembnih poslovnih odločitev kaj bolj zapleteno?
Ceroz je v lasti peti občin, ki imajo iste interese. Imeti center za ravnanje z odpadki, ki deluje v skladu s pozitivno zakonodajo in nudi čim boljši servis njihovim občanom. Vse pomembne poslovne odločitve se najprej usklajujejo na strokovnem svetu centra, nato tematiko obravnava svet projekta, ki ga sestavljajo župani, dokončno usklajeni predlog pa obravnavajo občinski sveti. Včasih je potrebno tudi časovno uskladiti posamezne obravnave.
Ste zadovoljni s strukturo financiranja?
Struktura financiranja izgradnje centra je bila popravljena glede na prvo izračunano finančno vrzel, ki pomeni tudi odstotek sofinanciranja. Na podlagi izdelanih ponovni analiz se je sofinanciranje povišalo za 18 odstotkov in tako občutno znižalo udeležbo občin.
Koliko je v Cerozu trenutno zaposlenih? Se boste kadrovsko še krepili?
Trenutno nas je zaposlenih 31. V bližnji bodočnosti ob spremembi OVD pa bomo še dodatno zaposlovali.
Vaši glavni letošnji cilji in izzivi?
Poleg obveznih ciljev, ki jih zahteva OVD, bomo z majem pridobili spremenjeni OVD, ki bo omogočal nove zaposlitve in tehnično polno zasedenost instaliranih kapacitet. Med letošnjimi usmeritvami so tudi prodor na tržišče maloprodaje s kompostom in seveda zmanjšanje vpliva alternativnega goriva na naše poslovanje, kar pomeni, da se bo v strukturi ločeno zbranih odpadkov delež sekundarnih surovin povečal, s tem pa se bo zmanjšal stroškovni pritisk na naše poslovanje.
(Promocijski članek je bil objavljen v marčevski številki Zasavskega tednika.)
