Vid Šteh, rojen pred skoraj dvaintridesetimi leti, ki je diplomiral iz primerjalne književnosti in slovaškega jezika, ima rad izzive. V času študija, ko je bil nekaj časa v Bratislavi, je napisal svoje prve pesmi, ki niso imele rim in jih je kasneje izdal v svoji prvi zbirki pod naslovom Nepopolni konec sveta. Tam je spoznal jezik in ljudi, za katere trdi, da so še bolj zaprti od Slovencev, a so bolj kulturno osveščeni, zavedajo se pomena pesnikov in pisateljev.
Prijatelji so mu očitali, da ne piše pesmi v rimah. Sprva se je branil sprememb, a kmalu jim je sledil. Nastajale so njegove ljubezenske pesmi, ki jih je izdal pod naslovom Prelomnica. Tu igra glavno vlogo njegova muza, ki jo je poimenoval Sandra. Pravi, da spoštuje ženske, saj je veliko let, po očetovi smrti, preživel ob mami.
Katarini Cestnik je pojasnil, da se je odločil za študij slovaščine iz radovednosti, saj se mu je zdel jezik eksotičen. Nikoli se ni povsem našel v tem študiju, zato se ukvarja z različnimi dejavnostmi. Trenutno je zaposlen v izobraževanju, kjer pomaga učencem pri njihovih učnih težavah. Preizkusil se je tudi že s filmom, kjer je bil režiser in snemalec. Sam zase trdi, da je človek, ki ne more sedeti, biti mora v gibanju, zato se ni nikoli odločil, da bi bil prevajalec, kjer je treba veliko sedeti. Ni mu vseeno, kaj se dogaja okrog njega, a ve, da je večkrat nemočen, ker ne more spreminjati sveta tako, da bi bilo manj žrtev. Kako pomagati, je večkrat delikatno vprašanje, saj lahko z nepremišljenim dejanjem več škodiš kot koristiš. Ljudje so si večkrat sami krivi za nastalo situacijo. Otroci znajo biti kruti, nanje vpliva domače okolje, družba, družina … Ker večkrat predstavljajo za starše statusni simbol, se vse več izgubljajo vrednote, ki bi morale imeti prednost.
Večeru sta glasbeni del dodala kitarista, brata Beno in Maks Zakrajšek.
Irena Vozelj