Z lepo novico se nam je ponovno oglasil pesnik Vladimir Garantini in nam sporočil: »Spoštovani Savus, najprej čisto sveža novica: izšla je moja pesniška zbirka Izgubljene bližine, prihodnji teden se bo prikazala Savusu, ampak ta jo je po delih že v celoti prebral in v štirih letih posredoval bralcem, na enem kupu pa teh pesmi še nima. Danes pošiljam eno novo o tem problematičnem vetru, od katerega imamo veliko koristi, pa tudi strahotne škode in razdejanja. Pa srečno, Savus.«


Veter

Veter pogosto zboli,

takrat rjove in tuli

kot ranjene divje zveri,

za vse človeške zlorabe

se kruto maščuje.

Divja kakor orkan,

ladje potaplja,

ruši hiše,

drevesa ruje,

kakor smeti razmeče,

pobija ljudi.

Najraje imamo,

da je veter vetrček,

sapica nežna,

rahlo zaspan,

zasanjana roža

in nas

z žametno rokico boža.

Utrujen zleze

v kuštrave krošnje dreves

ali pa drema

na mehkem runu trav,

kjer dneve in noči prespi

in srečen okreva.

Vlado Garantini

Foto: arhiv Savus