Velika noč je največji krščanski praznik, imenovan tudi praznik veselja in upanja. Ta dan se kristjani spominjajo Jezusovega vstajenja od mrtvih. Praznik pri nas obhajajo od velikega četrtka. Na veliki petek je dan strogega posta. To je tudi edini dan v letu, ko ni maše, temveč se v cerkvi izvajajo le obredi. Na veliko soboto se blagoslavljajo velikonočni ogenj in voda, čez dan pa tudi jedi, in sicer šunka, kruh, hren in pirhi. Šunka predstavlja Kristusovo telo, kruh simbolizira trnjevo krono, rdeči pirhi so kaplje krvi, hren pa ponazarja žeblje, s katerimi so Kristusa pribili na križ. Na veliko noč se prve jutranje maše navadno pričnejo z vstajenjskimi procesijami. Po maši ljudje v krogu svojih družin pojedo velikonočni zajtrk z blagoslovljenimi jedmi. Na velikonočni ponedeljek pa obiščejo svoje sorodnike in prijatelje ter jih obdarijo s pirhi. Izmenjava pirhov izhaja iz starih poganskih navad, saj jajce predstavlja ljubezen in prijateljstvo.
ZT

Prejšnji članekMenjava pri kozolcu
Naslednji članekDesi Muck podarili hrastniški bazen