Velika noč – praznik veselja in upanja – ki jo kristjani letos praznujejo 27. marca, je največji krščanski praznik. Ta dan je namreč spomin Jezusovega vstajenja od mrtvih, ko je premagal telesno in duhovno smrt ter ljudem prinesel upanje na vstajenje po smrti. Tradicije praznovanja tega praznika se po posameznih pokrajinah oziroma državah zelo razlikujejo. Pri nas, v Sloveniji, se obhaja sveto tridnevje.
Veliki četrtek
Na veliki četrtek dopoldne škofje v stolnih cerkvah blagoslovijo sveto krizmo in sveta olja, zvečer pa po vseh cerkvah duhovniki darujejo sveto mašo v spomin na zadnjo večerjo, pri kateri je Kristus postavil novo zapoved ljubezni: »Novo zapoved vam dam, da se ljubite med seboj, kakor sem jaz vas ljubil.«
Veliki petek
Veliki petek je dan strogega posta in molitve, to je edini dan v letu, ko ni maše, pač pa so v cerkvi zvečer samo obredi velikega petka: poslušanje božje besede in Pasijona (opis Jezusovega trpljenja in smrti), češčenje križa in obhajilo.
Velika sobota
Velika sobota je dan, ko zjutraj najprej blagoslovijo velikonočni ogenj in vodo, čez dan pa se še blagoslavljajo velikonočna jedila: šunko (meso, ki predstavlja Kristusovo telo), kruh (kolač, ki simbolizira trnjevo krono), pirhe (rdeči pirhi so kaplje krvi, jajčna lupina pa predstavlja tudi s skalo zaprt grob, iz katerega je vstal Kristus) in hren (ki zaradi svojega pekočega okusa ponazarja žeblje, s katerimi so Kristusa pribili na križ).
Velika noč
Velika nedelja – velika noč je vedno na prvo nedeljo po prvi polni luni po spomladanskem enakonočju. Prve jutranje maše se navadno pričnejo z vstajenjskimi procesijami; duhovnik najprej v cerkvi trikrat zapoje vstajenjsko Alelujo, nato pa vsi odidejo iz cerkve in se po končani (krajši ali daljši) poti med prepevanjem vrnejo v cerkev, kjer duhovnik daruje slovesno sveto mašo. Po končani maši pa ljudje odhitijo domov, kjer v krogu svojih domačih pojedo velikonočni zajtrk – jedila, ki so jih prejšnji dan odnesli k blagoslovu. Na velikonočni ponedeljek pa se »gre v Emavs«; po starem običaju se ta dan nesejo pirhi prijateljem, znancem in sorodnikom. Navadno pa tudi oni pripravijo pirhe za svoje obiskovalce. Izmenjava pirhov izhaja iz starih poganskih navad, saj jajce predstavlja ljubezen in prijateljstvo.
Joža Sotenšek
