Ob otvoritvi prizidka k VDC Zasavje 16. junija v Zagorju je predsednica Skupnosti VDC Slovenije dr. Špela Režun skupaj z direktorji VDC pristojnim predstavila aktualno problematiko na področju delovanja slovenskih VDC-jev in ponudila rešitve.

VDC Slovenije se srečujejo z nekaterimi težavami, ki bi jih radi odpravili. Nekatere so že obdelane v in ponujene rešitve v novi Resoluciji o nacionalnem programu socialnega varstva 2022-2030. Takole so jih predstavili:

»Izhodišča MDDSZ za letne plane naših zavodov in nasploh operativni postopki, npr. potrjevanje investicijske dokumentacije, so preveč dolgotrajni. (Pre)počasnost razvoja in operative za področje VDC-jev na MDDSZ, ki nujno potrebuje premik: zapolniti je treba kadrovski primanjkljaj operative MDDSZ, poenotiti razdrobljenost področja po več direktoratih, urediti transparenten informacijski sistem. Zaposleni v operativi na MDDSZ bi morali imeti več možnosti »dela na terenu« in tako spoznavati potrebe uporabnikov in zavodov, na tak način bo načrtovanje in delo lažje in hitrejše.

Vpeljati bi bilo potrebno strateško načrtovanje MDDSZ in izvajalcev. Enkrat na dve leti bi morali pripravili posvete na to temo, kjer bi določili točke razvoja glede na potrebe uporabnikov in evalviralo realizirano.

VDC-je naj v celoti prevzame direktorat za invalide, s čimer bi se izboljšala transparentnost dodeljevanja pravic našim uporabnikom in celoviteje, pravičnejše obvladovalo njihove individualne potrebe z razpoložljivimi storitvami, programi. S tem bi tudi preprečili, da se našo populacijo v aktivni življenjski dobi enači s starejšimi.

Institucionalno varstvo VDC-jev bi morali izločiti iz sistema dolgotrajne oskrbe oz. zagotoviti dovolj sredstev za podporne storitve, ki so bistvene v naših enotah bivanja za uporabnike v aktivni dobi življenja.

Skupno bi morali vzpodbujati samostojnost uporabnikov na področjih, kjer jo zmorejo.

Kritično dodeljevanje osebne asistence s presojo koristi za uporabnika, glede na to, da bodo z julijem na voljo tudi podporne storitve socialnega vključevanja, ki bi marsikateremu uporabniku lahko razširile socialno mrežo in ga podprle pri samostojnem življenju oz. življenju s svojcem, ki ne zmore več izvajati aktivnosti skupaj z njim. Seveda je za to potrebna zmožnost in hotenje uporabnika (svojca) po tej vrsti storitev.

Problematika »izostalega« Zakona o dolgotrajni oskrbi, slabši položaj gospodinjskih pomočnikov od osebnih asistentov in zato logično povečevanje svojcev kot osebnih asistentov, kar ni bil osnovni namen zakona. Prihaja do izključevanje uporabnikov iz storitve vodenja, varstva in zaposlitve v celoti ali le v delu, da se pridobi dovolj ur za osebno asistenco, kar na dolgi rok lahko prinaša socialno izključenost uporabnikov, česar kot stroka ne smemo dopustiti.

Nujna vključitev zdravstvenih storitev v dnevne storitve VDC, CUDV, saj sedaj uporabnike diskriminiramo z nesprejemi, zaradi bolezni, ki jih ne moremo kompetentno oskrbovati.

Nezagotovljenost zadostnega letnega vira financiranja za nadomeščanje osnovnih sredstev za storitve vodenja, varstva in zaposlitve pod posebnimi pogoji, kjer nimamo priznane amortizacije v stroških.

Še vedno nižje pokrivanje veljavnih kadrovskih normativov v VDC-jih, pospešiti je treba priprave novih standardov in normativov. Za enake potrebe enako financiranje ne glede na zavod. Financiranje usmerjeno na uporabnika, ne institucijo. Upoštevati pa večje število enot v okviru enega zavoda pri financiranju in kadrovskem normativu.

Urejati razmere zaradi pomanjkanja primernih stanovanj za najem v skupnosti za uporabnike, ki bi si želeli bivati samostojno.

Razpisi za deinstitucionalizacijo v smeri novih enot bivanja v skupnosti, saj bomo v prihodnosti potrebovali povečane kapacitete v institucionalnem varstvu, ne glede na deinstitucionalizacijo. Večina VDC-jev že sedaj deluje v majhnih enotah bivanja in potem razpisi za zmanjševanje kapacitet enot bivanja ne pridejo v poštev.

Nujna profesionalizacija Skupnosti VDC Slovenije – dodatno delo za direktorje s stalnim zbiranjem podatkov, poročanjem naprej pristojnim – možna rešitev s stalno zaposlenim na teh delih na Skupnosti, ali prevzemom tega dela s kadrom na MDDSZ; nujna digitalizacija storitev. Dobri, povezljivi informacijski sistemi.

Nestimulativni plačni sistem, podvrednotena so nekatera delovna mesta za neposredno delo z uporabniki (npr. delovni inštruktorji so po “birokratskem lapsusu” ostali nižji od varuhinj), prenizke plače računovodij, administrativnih delavcev in direktorjev. Potrebno bi bilo urediti medsebojna plačna razmerja in uvesti večji del variabilnega dela plače glede na vložen trud zaposlenega in direktorja. Ureditev plačnega sistema direktorjev VDC, ker opravljamo združeni funkciji direktorja in strokovnega vodje ali pa ureditev dodatka za strokovno vodenje.

Narediti načrt pokritosti mreže VDC-jev do 2030 – tako javnih zavodov kot koncesionarjev na področju vodenja, varstva in zaposlitve pod posebnimi pogoji, pa bivalnih enot za aktivnejše uporabnike , bivalnih enot in zavodskega varstva za starejše in predvsem mrežo za uporabnike po pridobljeni možganski poškodbi, kjer mreže sploh ni. Ostane še odprta problematika specifičnih skupin (avtisti, hude vedenjske motnje …).«

Savus

Foto: arhiv Savus