Spet je čas za poezijo. Nocoj prvič objavljamo pesem avtorja, ki sicer ni Zasavc, piše pa o lepotah Zasavja. Dobili smo pisma dveh zanimivih mož s severnega konca zagorske doline in njenega podaljška z Moravč: Valentina Kralja z Mlinš in Bogomila Brvarja iz Podgorice pri Pečah. Bogomil nam je v spremnem dopisu zapisal: »Jože Strmljan iz Gore pri Pečah je upokojeni električar, zdaj pa upravlja vzorno ekološko kmetijo. Mnogo hodi, tudi po zasavskih dolinah in hribih. Njegov izjemen talent je v tem, da zna svoje občutke, občudovanje narave, izpovedati v kiticah. Ko je nazadnje, seveda ne prvič, prehodil pot od Gore pri Pečah, čez Dolgo brdo, Žvarulje, Medijo do Kolovrata in nazaj, je spesnil pesmi, ki vam ju pošiljam.«
Prav veseli smo takšnih sporočil in prvo pesem z veseljem objavljamo. Za drugo bo priložnost ob kakšnem drugem večeru.
Vasica Kolovrat
Med zelenimi hribi
v sončni dolini
vasica Kolovrat leži,
jo Kolovratica nežno umije,
grad stari objame,
potem pa veselo v Medijo hiti.
Cerkvica mala sredi vasi,
na skali mogočni tamkaj stoji,
v njej Lovrenc prebiva, nemo molči,
k sebi pa vabi dobre ljudi.
Stoletja jih vabi,
zanje skrbi,
nato pa pri njemu
vsak sladko zaspi.
Tu v zemlji počiva,
kjer ni več skrbi,
mu zvon kolovraški,
slavo zvoni.
Jože Strmljan
Foto: Wikipedija
