Živimo v času, ko na naše življenje še kako vpliva pandemija COVID-19. Kot eno izmed luči na koncu tunela dolgo trajajočih ukrepov za zajezitev pandemije sedaj vidimo v cepivih, ki nam dajejo upanje, da se bodo ob zadostni precepljenosti naša življenja vrnila v normalo. Vendar se zaradi povečanega števila poročanj o primerih neželenih učinkov mnogim porajajo dvomi o varnosti cepiv.
Odobrena štiri cepiva
Trenutno so s strani evropske agencije za zdravila (EMA) odobreni mRNK cepivi Comirnaty (Pfizer – BioNTech) in cepivo Moderne ter vektorski cepivi podjetja Astra Zeneca in Janssen.
Neželeni učinki
Pri vseh cepivih so najpogostejši neželeni učinki bolečina na mestu injiciranja, utrujenost, glavobol, nato sledijo mrzlica, bolečina v sklepih ali mišicah ter vročina. Ti znaki so po intenzivnosti običajno blagi ali zmerni ter v nekaj dneh po cepljenju izzvenijo.
Po drugem odmerku so neželeni učinki malce bolj intenzivni, saj ima naše telo takrat že razvit “spomin” in obrambo na protein bodice, ki je tarča naših protiteles, zaradi česar je tudi naš imunski odziv bolj buren. Eden izmed hujših zapletov cepljenja je lahko anafilaksija oz. močan alergijski odziv na cepivo. Pogostnost anafilaksij je neznana, se pa zato priporoča, da se po cepljenju počaka pri izvajalcu cepljenja v zdravstveni ustanovi 15 do 30 minut na odziv telesa na cepivo. Odbor za oceno tveganja na področju farmakovigilance (PRAC) naj bi raziskoval povezanost med večjim številom lokalnih oteklin pri osebah, ki so se cepile s cepivom Comirnaty in ki so v preteklosti prejele injekcije z dermalnimi polnili (mehke, gelu podobne snovi, vbrizgane pod kožo).
Astra Zeneca
V zadnjih tednih je največ govora o povečani pojavnosti tromboz oz. krvnih strdkov po cepljenju s cepivom Astra Zeneca. EMA je zato 11. marca 2021 ustavila cepljenje s tem cepivom v EU. Tako kot zdravila morajo biti tudi cepiva ne samo učinkovita, ampak tudi varna. Zato je tudi ob majhnem dvomu o varnosti pravilno, da se regulatorni organi in strokovnjaki posvetujejo.
EMA je 18. marca sprejela sklep, da cepivo ni povezano s povečanim celokupnim tveganjem za krvne strdke pri cepljenih osebah in da prednosti cepiva še vedno prevladujejo nad tveganji zaradi neželenih učinkov, saj lahko bolezen COVID-19 z veliko večjo verjetnostjo povzroči usodne krvne strdke. Kljub temu je odbor ugotovil, da obstaja povezava cepiva z zelo redkimi primeri krvnih strdkov, povezanih s nizkim številom krvnih plošč.
Do 16. marca, ko je bilo cepljenih približno 20 milijonov oseb v UK in EU, je bilo takih primerov zgolj 25, kar je statistično zanemarljivo. Na splošno je tudi število tromboemboličnih dogodkov, o katerih so poročali po cepljenju, nižje od pričakovanega v splošni populaciji.
Krvni strdki
Kljub temu ni odveč biti pozoren na znake nastanka krvnih strdkov: zasoplost, bolečina v prsih, otekanje noge ali roke ali občutek mraza v roki ali nogi, močan glavobol ali poslabšanje glavobola ali zamegljen vid več kot tri dni po cepljenju, vztrajna krvavitev, številne majhne modrice, rdečkasti ali vijolični madeži, podpludbe pod kožo.
Zaupanje
Nikoli v zgodovini ni bil svet podvržen tako množičnem cepljenju, zato je tudi prav, da je razvoj cepiv in cepljenje pod budnim očesom Evropske agencije za zdravila, ki neumorno dela na tem, da so cepiva, s katerimi se cepljenja izvajajo, varna. Ravno zato je tudi vsak neželeni učinek pod budnim očesom vseh organov in se lahko ob kakršnemkoli dvomu v varnost ustavi tako distribucija kot cepljenje. Ohraniti moramo torej zaupanje v te organe, saj je odgovornost, ki jo nosijo, zelo velika.
Selmir Kadić, mag. farm
Zasavske Lekarne Trbovlje
