Pred sezono vrtnarjenja se nam vedno porajajo tudi vprašanja, ali se nam sploh splača pridelovati hrano, ko je ta na trgu razmeroma poceni. Prav letos, ko je zima poškodovala veliko pridelkov v Španiji, vodilni evropski pridelovalki zelenjave, so cene zelenjave zelo poskočile, zato se pridelovanje splača že s finančnega vidika. Pričakujemo lahko, da to ni osamljen primer. Seveda se bodo neurja pojavljala tudi pri nas in nas večkrat razočarala pri delu na vrtu, a veliko lahko tudi sami storimo pri zaščiti pridelkov proti toči, suši, boleznim, škodljivcem.
Zavedati se moramo, da živimo v delu sveta, ki je ugodno za pridelovanje hrane. Največ ljudi je lačnih v svetu zato, ker nimajo ugodnih pogojev za pridelavo hrane in so odvisni od izvoznic. V našem okolju pa je sploh na podeželju dosti rodovitne zemlje. Površine vrta lahko povečamo, če prelopatamo še malo zelenice v ta namen. Večino leta imamo tudi dobro oskrbo z vodo, tako lahko ob ugodni klimi večji del leta pridelujemo zelenjavo, sadje, žita.

Ker nikoli ne vemo, s kakšno hrano nas hrani trgovec, in ker imamo možnost hrano pridelati sami, se je vredno potruditi. Hrana raste sama s pomočjo zemlje, vode in sonca. Z malo naše pomoči jo moramo potem odnesti samo še v kuhinjo. Pri tem nam je vseeno, kakšne so cene na svetovnem trgu. Naša je najdražja, saj smo vanjo vložili vso svojo ljubezen.

Na Valentinovo naša ljubezen do vrtnarjenja po dolgi zimi spet oživi. Verjetno smo že čez zimo pregledali naše zaloge semen in je zdaj zadnji čas, da preverimo kaljivost in dokupimo sveže količine. Kupimo le toliko, kot rabimo, ker večina semena z leti izgublja kaljivost in seme je možno kupiti čez celo leto, če nam ga zmanjka.

Po lastnih izkušnjah bomo vedeli, koliko vrta bomo rabili za celoletno oskrbo. Za sprotno oskrbo je dovolj že 10 m2 na osebo. Po lastnih izkušnjah bomo tudi predvideli, koliko zelenjave moramo pridelati za popolno samooskrbo.

Žita verjetno ne bomo gojili, ker bi za to poljedelsko kulturo porabili preveč površine. Z žiti se bomo oskrbeli pri domačih pridelovalcih in jih tako podpirali. Prav tako se bomo oskrbeli z lokalnim ali vsaj slovenskim krompirjem. Ker ga bomo na vrtu težko pridelali za celo leto. Se bomo pa potrudili in se celo leto oskrbovali z lastno solato, ki jo bomo v manjših količinah postopoma sejali do jeseni. Prav tako bomo v naš načrt vključili tudi stročnice, kapusnice, čebulnice, korenovke, plodovke, zelišča in dišavnice, da nam bo naša zelenjava še bolj teknila. Sejali bomo tudi pozne sorte nekaterih kapusnic, radičev in solat, da bomo preskrbljeni tudi čez zimo.

Vrtnariti začnemo v zavarovanih prostorih, ker mora biti zemlja na prostem za uspešno rast ogreta na 10° C, rastline pa potrebujejo za svoj razvoj od semena do sadike tudi do 60 dni. In s setvijo v zavarovanih prostorih pridobimo na času. Nikakor pa ne prehitevamo, ker lahko nasprotno rastline, ki so dovolj razvite za presajanje na prosto, celo propadejo, če zunaj še ni primernih pogojev.

Najprej začnemo s setvijo paprik in čilijev, ki za kalitev potrebujejo 14 dni več kot ostale plodovke. Če za en dan namočimo seme, pospešimo kaljenje. Za setev uporabimo le razkužene posode in razkužen ali namenski substrat za setev. Temperatura kaljenja naj bo ves čas enakomerno okoli 20 stopinj, rastline morajo biti obvezno zmerno zalite in na dobro osvetljenem mestu. Ko razvijejo par pravih listov, temperaturo znižamo in zračimo rastline. Tako jih utrjujemo, zmanjšamo možnost za okužbe, upočasnimo rast in tako vzgojimo kvalitetne kompaktne rastline za presajanje na prosto.

Za Valentinovo ali v začetku pomladi si privoščimo kakšno trobentico ali drugo znanilko pomladi in si pričarajmo pomlad tudi na okenski polici.

Damjana Napret Čeperlin (Vrtnarstvo Napret, Dol pri Hrastniku)