ponedeljek, 24 junija, 2024

Iz te kategorije

V trboveljski bolnišnici drastično primanjkuje zdravnikov

Trboveljska bolnišnica se že več let sooča s pomanjkanjem zdravnikov in to na vseh področjih delovanja. »Število zdravnikov se v zadnjih desetih letih praktično ni spremenilo, čeprav se zahtevnost zdravljenja povečuje in so v nekaterih dejavnostih zdravstvene storitve tudi razširili,« pravi direktorica Splošne bolnišnice Trbovlje (SBT) Marina Barovič.
Prvega oktobra letos je bilo tako v SBT zaposlenih 26 zdravnikov specialistov, medtem ko bi jih potrebovali 48. Polovico premalo, le sedem, jih imajo na interni medicini z dializo, na pediatriji, kjer sta dva, bi jih potrebovali pet, na anesteziji so štirje, potrebovali bi dva več, medtem ko kljub ustanovljenemu urgentnemu centru nimajo niti enega urgentnega zdravnika, potrebovali pa bi jih pet.

V SBT po besedah Barovičeve redno objavljajo prosta delovna mesta, a delovne sile ne dobijo, vključili so se v regijsko štipendijsko shemo, a morajo za zagotavljanje zdravstvenega varstva in ambulantno specialistično dejavnost sklepati tudi podjemne pogodbe z izvajalci.

»Število potrebnih zdravnikov in tudi drugih delavcev v bolnišnici je odvisno od realizacije in financiranja zdravstvenih storitev,« pojasnjuje Barovičeva, »a zasavski bolniki so tu največkrat prikrajšani, ker je financiranje odvisno od vsakoletnega splošnega dogovora, ki ga določijo partnerji podpisa dogovora na podlagi predlogov izvajalcev in potreb prebivalcev. A tak način dogovora ni odraz dejanskih potreb, pač pa največkrat odraz razmerja moči in razpoložljivih sredstev.«

Zdravniki v bolnišnicah morajo imeti opravljene specializacije, te pa vsako leto razpisuje Zdravniška zbornica Slovenije (ZZS). Težava po besedah Barovičeve tiči v tem, da jih razpisuje za posamezno regijo, pri čemer Zasavje sodi v ljubljansko. To pomeni, da se zdravnikom specializantom po dokončanju specializacije ni potrebno zaposliti v trboveljski bolnišnici, temveč kjerkoli v ljubljanski regiji, kamor pa sodi tudi Univerzitetni klinični center, ki »pobere« večino specialistov in specializantov. »Glede na izkušnje predstavlja trboveljska bolnišnica zdravnikom, ki niso iz Zasavja, le prehodno obdobje, kjer dobijo specializacijo in izkušnje, nato pa se zaposlijo v drugih bolnišnicah, bliže doma,« poudarja Barovičeva. Po njenih besedah se v času sedanjega načina razpisovanja in odobravanja specializacij iz javne mreže v Trbovljah ni zaposlil noben zdravnik, ki je končal specializacijo s področja dejavnosti, ki se opravljajo v SBT. Do leta 2013 sta bili odobreni le dve specializaciji kandidatoma iz javne mreže, ki sta se bila pripravljena zaposliti v Zasavju, in kasneje sredi specializacije še ena. Problem pa je tudi v številu specializantov, ki jih ZZS Trbovljam odobri. Oktobra letos je delalo v SBT le sedem specializantov, v podobno veliki splošni bolnišnici v Brežicah pa na primer 23.

»Ti podatki ne potrebujejo komentarja,« pravi Barovičeva, »saj zgovorno kažejo sliko bodočih dogajanj na področju izvajanja zdravstvenih storitev v Zasavju, razen če ne bo prišlo do drastičnih sprememb in se bodo specializanti po končani specializaciji iz ljubljanske regije zaposlili v Zasavju.«

Vsi poskusi, zahteve za spremembe Zakona o zdravniški zbornici, ki bi vplival na način odobravanja specializacij za statistično regijo Zasavje, pisna opozorila na Ministrstvo za zdravje in druge aktivnosti po besedah Barovičeve niso prinesli vidnih rezultatov. S problematiko je direktorica SBT seznanila tudi trboveljske občinske svetnike, ki so pobude za razrešitev naslovili na Zdravniško zbornico, Ministrstvo za zdravje in tudi na zasavske poslance.

Kot je povedal poslanec Marjan Dolinšek z liste SMC, je dokumente prejel, vendar se jim ob tekočem delu, sprejemanju proračuna v državnem zboru, ni utegnil posvetiti. »Zdravstvo ni moje področje,« je pojasnil, »če bi torej želel podati kakršnokoli pobudo o tem, bi moral dokumente podrobno preučiti in se o njih posvetovati, za kar pa trenutno nimam časa. Predlagam, da Občina Trbovlje, občinski svet in bolnišnica z njimi seznanijo Ministrstvo za zdravje in prepričan sem, da bodo prejeli odgovore. Če jih ne bodo, potem se lahko obrnejo name, da bom ministrico poklical osebno in terjal odgovore.«

Kot je povedala Barovičeva, je SBT že od leta 2005 pošiljala številne pobude in vprašanja na Ministrstvo za zdravje in Zdravniško zbornico, reakcij in odgovorov pa skoraj ni prejela.

Medtem ko je Dolinšek dejal, da je za problematiko slišal prvič, pa so z njo na Zdravniški zbornici Slovenije seznanjeni in se, kot pravijo, tudi strinjajo z nekaterimi njihovimi pobudami. Ena teh je, da se po hitrem postopku spremeni 18. člen Zakona o zdravniški službi. Ta naj bi po novem upošteval zasavsko regijo kot subregijo v območju ljubljanske in bi omogočal, da se specializacije odobravajo ločeno, ali pa se člen spremeni tako, da se upoštevajo statistične regije. Na Zdravniški zbornici Sloveniji so ob tem dejali: »ZZS si prizadeva za nacionalni razpis za vso državo in ne več po regijah. V kolikor pa regijski način razpisovanja specializacij ostane, pa se s pobudo trboveljske bolnišnice strinjamo.« Dodali so, da se s podobno težavo srečuje tudi splošna bolnišnica Ptuj, ki sodi v mariborsko regijo.

V Trbovljah želijo, da se spremembe vpeljejo že v naslednji razpis za specializacije, vendar kot so povedali na Zdravniški zbornici Sloveniji, načina razpisovanja specializacij v tem trenutku ne morejo prilagoditi. »Potrebna je namreč prej omenjena sprememba zakonodaje,« pravijo, »lahko pa SB Trbovlje določimo za delodajalca več specializantom kot doslej. To smo upoštevali že pri prejšnjem razpisu.«

V nadaljevanju Barovičeva tudi predlaga, da se lahko zdravniki, ki čakajo na specializacijo, zaposlijo tudi na sekundarnem nivoju, torej v bolnišnici ali urgentnem centru. Ta predlog bodo na Zdravniški zbornici podprli, ker podpirajo, da se zdravniki, ki čakajo na specializacijo, zaposlijo in opravljajo tista dela, ki jih lahko opravljajo pod nadzorom mentorja. Se pa Zdravniška zbornica ne strinja s pobudo, da bi pripravili obvezno navodilo, da mora biti specializant vsaj enkrat tedensko v javnem zdravstvenem zavodu, kjer se bo po končani specializaciji zaposlil, oziroma je zaposlen v času specializacije. »To je v nasprotju z veljavno zakonodajo in programom kroženja, se pa taka možnost v praksi dopušča, če so za to izpolnjeni določeni pogoji,« so še povedali na Zdravniški zbornici Slovenije.

Kako hitro bodo kratkoročne rešitve za pridobitev več zdravnikov specializantov v trboveljsko bolnišnico uresničene, bo pokazal čas. Pa tudi to, ali bodo trboveljski svetniki pri njihovem uresničevanju res pomagali, kakor so se s sklepom zavezali na svoji seji 7. novembra letos.

Razširjeni članek bo objavljen v Zasavskem tedniku, ki izide v četrtek, 24. novembra.

Tatjana Polanc Kolander

Isti avtor