»Tipično belgijsko silvestrovanje sem pred leti doživela z mojim partnerjem v koncertni dvorani v njegovem rodnem mestu Ostende ob Severnem morju. Večerna obleka in smoking sta bila zakon, potem pa slavnostna večerja, živa glasba in ples. Opolnoči smo vsi skupaj odštevali zadnjih deset sekund, si zaželeli srečno novo leto in zaplesali. Vendar mi silvestrovanja v slovenskih planinskih kočah vzbujajo bolj nostalgične spomine. Letos sva novo leto pričakala v švicarskih Alpah na 2000 metrih nadmorske višine. Silvestrovanje smo začeli v smučarskem hotelu z večerjo, potem smo šli vsi na nočno smuko od vrha Titlis (3020 m) do hotela, nato pa smo s kozarcem šampanjca nazdravili prihajajočemu letu. Svež zrak in pogled na mogočne hribe in ledenike so najlepši začetek novega leta, ki mi dajejo moč za nove izzive in dolge delovne dneve na Evropski komisiji v Bruslju.«
Dr. Urška Grahek, Evropska komisija v Bruslju, Belgija
»Novo leto je čas poletnih počitnic za šolarje, dopustov, toplih dni, kratkih noči in seveda množičnih nakupov. Naša družina se vsako leto ob tem času odpravi na potep, navadno s šotorom. Kratki skupni trenutki, ki nam jih dopušča sodobni tempo življenja, se na tem potepu raztegnejo v ure in dneve, ko se ne vrti vse okrog dela, računalnikov in mobitelov. Ker ni snega za sanke, lahko vidiš Božičke v kratkih hlačah, na kolesih, na vodnih skuterjih in podobno. Miklavža in dedka Mraza pa tukaj še nisem videl. Prosta sta 1. in 2. januar, in če prideta na soboto ali nedeljo, se preneseta na naslednji delovni dan.«
Jože Ranzinger, TransNet NZ Ltd, Auckland, Nova Zelandija
»V Indiji praznovanje ni tako izrazito, kot je morda v Evropi in pri nas. V božičnem času so ponavadi okrašeni nakupovalni centri, ki posnemajo zahodnjaške oblike praznovanja. Marsikateri dom v New Delhiju, kjer živim, obesi lučke, okrasi smrečico, ljudje praznujejo po barih, restavracijah, v tem času se odvijajo tudi nekateri božično-novoletni koncerti. V največji meri pa ljudje praznujejo doma, v širšem družinskem ali prijateljskem krogu. Družine, ki imajo teraso na strehi, ponavadi zakurijo majhen ogenj in uživajo ob dobri hrani in pijači. Na tak način sem tudi sama letos praznovala. Spomnim pa se, da sem prvo leto v Indiji ob polnoči jedla novoletno torto – ta je precej razširjena med prebivalstvom, ki na primer ne uživa alkohola. Zdi pa se mi, da novo leto nima tako izrazitega pomena kot pri nas.«
Katja Polc, študentka managementa trajnostnega razvoja, New Delhi, Indija
“Tako, kot je marsikaj zelo drugače na Japonskem, so seveda tudi prazniki in silvestrovanje. Tradicionalen prehod v novo leto je pri njih razumljen kot nekakšna sprava. Nanj se pripravljajo tudi po cel teden. To pomeni, da se stanovanje očisti zlih duhov. Rešijo medsebojne spore s kolegi v službi, v družini in s prijatelji ter odplačajo vse dolgove. Tako v novo leto vstopijo povsem očiščeni in brez neke negativne in odvečne “prtljage”. Očiščeno stanovanje dekorirajo z okraski iz smrekovega, bambusovega in slivovega lesa. Seveda vse zelo estetsko kot se za Japonsko spodobi. Na Silvestrov večer jejo toshikoshi soba noodles – dolge ajdove rezance, ki simbolizirajo dolgoživost. V družinskem krogu spremljajo televizijske novoletne oddaje. Ob polnoči se odpravijo v svetišča in templje, kjer imajo pripravljenih več manjših ognjev, v katera odvržejo odvečne predmete, kar simbolično pomeni očiščenje. V svetiščih pripravijo stojnice s praznično hrano in pijačo. Ni neke galame, niti čestitanja, nazdravljanja ali objemanja. Ampak le udarci tempeljskih zvonov ali gonga ter tiha molitev. Potem skupaj pričakajo in občudujejo prvi sončni vzhod (hatsu-hinode). Prvi dan po novem letu pa pišejo svoje želje za novo leto. Skratka 1. januar preživijo brez jeze in stresa. 2. januarja cesar opravi več javnih nastopov v tokijski cesarski palači. To je ena od le dveh priložnostih med letom, ko so vrata palače odprta za javnost (druga je 23. december na cesarjev rojstni dan). Tako poteka tradicionalen prehod iz starega v novo leto na Japonskem. V zadnjih letih je v večjih mestih sicer postalo popularno odštevanje do novega leta, ampak večji ognjemeti so pa še vedno redkost. Kar mi je tudi zelo všeč. Menim, da mi ni potrebno posebej izpostavljati razlik med japonskim in zasavskim silvestrovanjem. Mogoče bi lahko silvestrovanje 2017 opravili na japonski način, predvsem obred čiščenja in sprave bi bil dobrodošel, če ga zasavske duše sploh še zmorejo.”
Maša Jazbec, doktorska študentka Univerze v Tsukubi, Japonska
»Dve leti je že, kar smo v Združenem kraljestvu, v Londonu, a smo bili letos prvič tu za novo leto. Težko je reči, kako Združeno kraljestvo praznuje novo leto, saj je London razred zase in ima prav posebno realnost. Po zadnjem cenzusu iz leta 2011 je dobra tretjina prebivalcev mesta rojena izven UK. Tako kot mi, se večina tujcev, ki živimo v Londonu, odpravi za praznike domov. Tisti, ki ostanejo, se najbolj veselijo začetka velikih znižanj v trgovinah, saj je v novo leto potrebno zakorakati v stilu. Prvi dan znižanj je celo eden redkih dela prostih dni: boxing day. Na Silvestrovo se v centru mesta že okrog sedmih začnejo zgrinjati množice, ki si želijo ogledati ognjemet ob London Eye-u. Tisti, ki jim praznovanja na prostem niso po godu, so letos praznovali v Central Westminter Hall ob koncertu Robbija Williamsa v živo ali pa doma ob prenosu koncerta in ognjemeta na BBC 1. Tisti, ki ne marajo velikih množic, pa si ogledajo ognjemet z vrha enega od mestnih gričev, Primrose ali Parliament hill.«
Brigita Jurišič, London, Združeno kraljestvo
