Kljub temu, da dojenček sprva nima zob, nato pa mu zrastejo mlečni, ki jih nadomestijo stalni zobje, je ustna higiena pomembna že od prvega dne. Pomembno je, da se dojenček navadi seganja v usta, ki jih zaznava kot intimni prostor. Najslabše je, da mu prvič v usta seže zobozdravnik, ko so že prisotne bolečine (karies, poškodba…), saj bo imel tako celo življenje odpor pred njim.
Ko dojenček še nima zob, lahko zjutraj in pred spanjem vpeljete rutino, da mu z gazico nežno obrišete dlesni. Ponudite mu lahko tudi različna grizala, v času izraščanja zob lahko tudi grizala s hladilnim učinkom.

Več, kot je različnih dražljajev (sesanje, požiranje, grizenje), boljši je razvoj čeljusti in zob.

Ko dobi dojenček svoj prvi zobek, lahko pričnete uporabljati prvo zobno ščetko z mehkimi ščetinami in obiščete zobozdravnika, ki vam bo zaupal dragocene informacije. Starši, nikar ne obupajte, če vaš dojenček ne bo želel, da mu umivate zobe in skrbite za njegovo ustno higieno. Navadno omenjena rutina večini dojenčkov ni všeč, toda pomembno je, da vztrajate, si izmislite kakšno pravljico o preganjanju črvičkov, saj mu boste s tem dali čudovito popotnico za življenje. Otroške zobe moramo še posebno dobro negovati, saj so dovzetnejši za napad kariesa. S tem, ko otroku redno čistimo zobe, dobi tudi občutek za čiste zobe in mu ne bo všeč, kadar bo imel po ustih vse “kosmato”.

Ko otrok odrašča, mu lahko dovolite, da na primer zjutraj zobe očisti sam, pred spanjem pa mu jih temeljito operete vi z nežnimi krožnimi gibi in medzobno ščetko ali nitko. Pomoč pri čiščenju se konča med šestim in 10. letom, odvisno od tega, kdaj si je otrok sposoben sam temeljito očistiti zobe.

Nina V. Pečnik, Mali migec

Prejšnji članekZa Žigo prodali Petrovo čelado
Naslednji članekNe cigaret, pa ne uagja