Vsaj eden od treh starostnikov ima težave z nadzorom sečnega mehurja, prizadetih je dvakrat več žensk kot moških. Težava vodi v potrtost, nastanek okužb sečnega mehurja in ledvic ter v depresijo. Bolnike inkontinenca spravlja v zadrego, izogibajo se družbi, pogosto so iz nje izolirani.
V ledvicah stalno nastaja seč, ki teče po sečevodih v sečni mehur, kjer se zbira. Najnižji del sečnega mehurja obkroža krožna mišica – sfinkter, ki je skrčena in zapira iztekanje seča. Seč ostaja v sečnem mehurju, dokler se ta ne napolni. Takrat sečni mehur prek živčevja prenese sporočilo do hrbtenjače in naprej do možganov. Človek se zave, da mora mokriti. Za odtok seča se zavestno odloči ali pa ga še nekaj časa zadržuje. Ko se odloči za odvajanje, postane sfinkter ohlapen in odpre pot seču skozi sečnico.
Celoten proces zadrževanja in odtekanja seča je zapleten. Zmožnost za nadziranje mokrenja je lahko zaradi različnih vzrokov prekinjena na več opisanih stopnjah. Končni izid takšnih motenj je izguba nadzora nad mokrenjem ali tako imenovana urinska inkontinenca.
Glede na simptome urinsko inkontinenco v grobem delimo na urgentno, stresno, popolno, inkontinenco zaradi prenapolnjenega mehurja ter mešano, kjer se inkontinence prepletajo. Največji delež bolnikov trpi za stresno in urgentno inkontinenco.
Stresna inkontinenca
Stresna inkontinenca pomeni nenadzorovano uhajanje seča ob naporu (kašelj, napenjanje, kihanje, dvigovanje bremen …). Razvije se zaradi popuščanja sfinktra ali sprememb v sečnici, ki nastanejo po porodu ali ginekoloških operacijah. Ženske po menopavzi imajo zaradi pomanjkanja hormona estrogena spremenjeno sečnico; spremembe zmanjšujejo upor sečnemu toku skozi njo. Pogosto prizadene tudi ženske, ki so večkrat rodile, ki so manj telesno aktivne ali imajo prekomerno težo. Pri moških nastane stresna inkontinenca po operaciji prostate, če je bila med posegom poškodovana sečnica ali del sečnega mehurja.
Urgentna inkontinenca
Urgentna inkontinenca je nuja po mokrenju (na poti v stranišče, ob delu z mrzlo vodo …), ki ji sledi nenadzorovano uhajanje seča. Običajno lahko zdravi ljudje po prvem občutku polnega sečnega mehurja seč še nekaj časa zadržijo, bolniki z urgentno inkontinenco pa imajo premalo časa, da bi prišli do sanitarij. Najpogostejši vzrok je okužba sečil. Tudi kadar ni okužbe, je ta inkontinenca najpogostejša med inkontinencami starostnikov in zanjo pogosto ne najdemo pravega vzroka. Nastane lahko zaradi prekomerne aktivnosti sečnega mehurja pri nevroloških boleznih, kot sta možganska kap in demenca, pri katerih možgani niso več sposobni uravnavati mokrenja. Urgentna inkontinenca povzroča dodatne težave takrat, ko starostnik zaradi poškodbe ne more dovolj hitro do sanitarij.
Včasih se pojavi mešana inkontinenca. Pri moških pogosto zaradi povečane prostate in hkrati preboleli možganski kapi.
Popolna inkontinenca je popolno neobvladovanje mehurja, ker sečnična zapiralka ne deluje.
Inkontinenca zaradi prenapolnjenega sečnega mehurja nastane pri kronični zapori seča, bolnik ni sposoben normalno izprazniti mehurja, pogosto zaradi ovire, kot so povečana prostata, tumor … Mehur je vedno poln in urin nenehno kaplja zaradi prenapolnjenosti. Ko oviro odstranimo, se kontinenca povrne.
Zdravljenje
Za mnoge ženske s stresno inkontinenco so zelo učinkovite estrogenske nožnične kreme ali tablete z estrogenom, kar predpiše zdravnik na recept. Bolnice z oslabljenimi mišicami medeničnega dna naj redno izvajajo Keglove vaje. Te obsegajo čim večkrat na dan krčenje mišic medeničnega dna, ki se tako okrepijo in lahko preprečijo inkontinenco v primerih, kot je kašljanje. Delno je učinkovita tudi elektrostimulacija z vaginalnim stimulatorjem. V hujših primerih, ko zdravljenje z zdravili ni uspešno, lahko kirurg z operacijo dvigne sečni mehur in okrepi njegovo izstopno mesto. Nekaterim bolnikom uspešno pomaga injiciranje kolagena v okolico sečnice.
Urgentno inkontinenco lahko preprečimo z rednim odvajanjem seča v časovnih presledkih, še preden se pojavi potreba po njem. Delno so učinkovite tudi vaje za krepitev sečnega mehurja oziroma mišic medeničnega dna. Za zdravljenje uporabljamo zdravila, ki sproščajo mehur, da zmanjšajo njegovo aktivnost in jih predpiše zdravnik.
Vsekakor pa je pri vseh vrstah urinske inkontinence priporočljiva uporaba vpojnih vložkov, ki vpijajo uhajajoči urin in nevtralizirajo neprijeten vonj. Ker so tanki, ne šumijo in se prilepijo na spodnje perilo, so zelo diskretni. Obstajajo v različnih dimenzijah, oblikah in stopnjah vpojnosti. Narejeni so iz koži prijaznih materialov, so zračni, zato jih večina uporabnikov dobro nosi in se z njimi tudi dobro počutijo v družbi.
O primernih vložkih in prehranskih dopolnilih pri težavah z inkontinenco smo vam z ustreznimi nasveti v Zasavskih lekarnah vedno na voljo.