O holesterolu je bilo že veliko napisanega. V trdni obliki ga je v žolčnih kamnih leta 1769 odkril francoski zdravnik in kemik François Poulletier de la Salle. Čeprav je od takrat minilo že kar veliko časa, je z njim še vedno povezanih kar precej napačnih predstav.

Maščobe same po sebi niso škodljive. Za normalno delovanje jih telo potrebuje, vendar le v majhnih količinah. Vsem je poznan rek, da »od viška ne boli glava«, kar pa za holesterol ne velja. Kadar je v telesu preveč holesterola, se med prenosom po žilah odvodnicah (arterijah) odlaga v žilne stene, kjer tvori oblogo ali leho. Proces imenujemo ateroskleroza (poapnenje žil). Postopno in dalj časa se tako povsem brez opozorilnih znakov mašijo žile. Ko posamezni organi zaradi oviranega pretoka ne dobijo več dovolj hranil za svoje delo, se pojavijo klinični znaki. Če obloge počijo, nastane krvni strdek. V primeru da ta žile povsem zamaši, govorimo o smrtno nevarnih dogodkih – nastopi lahko možganska kap (v primeru strdka v možganskem žilju), srčni infarkt (v primeru strdka v koronarnem žilju srca) ali odmrtje nog (v primeru strdka v arterijah nog). Bolj kot so vrednosti povečane, hitreje poteka proces ateroskleroze in prej se razvijejo bolezni srca in ožilja.

Prav holesterol tako velja za enega najnevarnejših dejavnikov za nastanek kroničnih bolezni srca in ožilja, vendar pa lahko nanj odlično vplivamo tudi sami! Pomembna je zdrava, uravnotežena prehrana, doseganje in vzdrževanje normalne telesne mase ter redna telesna vadba. Če smo pretežki, zmanjšanje telesne teže za 5 do 10 odstotkov ugodno vpliva na maščobe v krvi. To lahko dosežemo z zmanjšanjem energijskega vnosa (300 – 500 kcal/dan) ob upoštevanju prehranskih priporočil za zmanjšanje holesterola in izvajanju redne telesne dejavnosti. Priporoča se vadba zmerne aktivnosti, vsaj 30 minut dnevno. Nasvet je na mestu tudi pri ljudeh s povišanimi maščobami, ki niso predebeli. Prehrana izbora je takšna s čim več svežega sadja in zelenjave (brez škroba), stročnic vseh vrst, rib,  polnozrnatih žitaric, oreščkov, posnetega mleka in jogurta; zmanjšati pa je priporočljivo uživanje bolj mastnega mesa, predelanih mesnih izdelkov, morskih sadežev (zmerno), polnomastnih mlečnih izdelkov. Tudi pri priboljških zmerno – raje kot po pecivu, kolačkih, francoskih rogljičih, sladoledu in tortah posežimo po posušenem sadju, domačih marmeladah, sorbejih ali temni čokoladi. Pri kuhanju se izogibajmo živalski maščobi, trdim margarinam, palmovemu in kokosovemu olju in le-te nadomestimo z rastlinskimi viri maščob in polinenasičenimi maščobnimi kislinami (olivno ali repično olje). Med postopki kuhanja naj prevladuje kuhanje (tudi v pari), priprava jedi na žaru, v ponvi z malo olja ali pečenje, cvrtja in praženja se poslužujmo bolj izjemoma. Pomembna je tudi opustitev kajenja, saj s tem vplivamo še na en pomemben dejavnik tveganja za razvoj bolezni srca in ožilja.

Ker pa so najpomembnejši izdelovalec holesterola v telesu »jetra«, zmanjšan vnos mastne hrane še ne pomeni nujno tudi zmanjšanja vrednosti krvnega holesterola. Klinične raziskave kažejo, da lahko z zdravo prehrano vrednosti maščob zmanjšamo do 15 odstotkov, za večje zmanjšanje pa so potrebna zdravila. Najbolj učinkovita zdravila za zdravljenje t.i. hiperholesterolemije so statini. Delujejo tako, da zavirajo nastanek holesterola v jetrih in tako znižajo vrednosti škodljivega (LDL) holesterola. Dokazano je, da bolj kot znižajo te vrednosti, bolj se zmanjša pojavnost srčno-žilnih bolezni in zaustavi napredovanje že omenjene ateroskleroze. Poleg zmanjšanja vrednosti maščob izkoriščamo še druge učinke teh zdravil. Statini delujejo namreč tudi protivnetno, antioksidativno, izboljšajo delovanje žil, stabilizirajo maščobne lehe in uravnavajo strjevanje krvi. Ta zdravila zaradi vseh opisanih učinkov zdravniki ne predpisujejo le za zdravljenje hiperholesterolemije ampak tudi za preprečevanje srčno-žilnih bolezni pri bolnikih z velikim tveganjem za srčno – žilni dogodek. Pri bolnikih s prebolelim srčnim infarktom se z doslednim in doživljenjskim jemanjem teh zdravil zmanjša tveganje za ponovni dogodek in podaljša življenjska doba. Pa vendar lekarniški farmacevti opažamo, da so dileme pri jemanju teh zdravil številne. Vsekakor je dobro poznati neželene učinke teh zdravil, vendar koristi zdravljenja zdaleč prevladajo nad njimi. O neželenih učinkih pa velja, da je nasvet potrebno poiskati pri zdravniku in farmacevtu (ne sosedu). Prav pri teh zdravilih so raziskovalci namreč dokazali, da pričakovanje negativnih izidov zdravljenja še poveča verjetnost, da te negativne učinke tudi občutimo (predvsem bolečine v mišicah). Včasih bi tako lahko rekli: mislimo na pozitivne učinke zdravljenja!

Pogosto zmotno prepričanje je, da splošno priporočene vrednosti holesterola veljajo za vse (»škodljivi«, LDL – holestrol pod 3 mmol/l, »dobri«, HLD –holestrol nad 1,0 mmol/l pri moških in nad 1,2 mmol/l pri ženskih in trigliceridi pod 1,7 mmol/l). Ciljne vrednosti maščob za posameznega bolnika namreč določi zdravnik in so odvisne od ocenjene srčno-žilne ogroženosti. Ker je škodljivi (LDL) holesterol tisti, ki deluje že v začetnih procesih odlaganja maščob na žilni steni, je pri bolj ogroženih bolnikih cilj doseči še nižje vrednosti LDL holesterola (tudi pod 1,8 mmol/l).

Za zdravje našega srca in žilja lahko marsikaj storimo sami. Poleg rednega jemanja predpisanih zdravil je pomembna tudi zdrava prehrana in redna telesna dejavnost. Zato si zaslužita, da jima posvetimo več pozornosti.

Tanja Brvar Šuštar, mag. farm., specialistka lekarniške farmacije