Umrl je Slobodan Filipovič, veter se je za vedno umiril. Dolgoletni vodja hrastniške skupine Veter, ki je na slovenski zemljevid lansirala kultno Belo snežinko, ki so jo dolgo peli le v Hrastniku in Zasavju. Glasbeni učitelj, mentor, vodja KUD Veter in dobitnik predsednikovega priznanja za prostovoljstvo.
Slobodan Filipovič se je v zavest Slovencev zapisal predvsem kot vodja skupine Veter, ki je bila najbolj znana po Beli snežinki, ki je sedla v srca Slovencev. Slobodan je skupino ustanovil leta 1974, v njej so sodelovali številni znani zasavski in slovenski glasbeniki. Prvega decembra 2024 se je skupina Veter zadnjič združila ob 50. obletnici in se uradno poslovila z glasbenih odrov. Prejela je tudi zlato ploščo za posebne dosežke v glasbeni industriji.
Slobodan Filipovič se je rodil leta 1952 v Sarajevu. Njegovi predniki so iz Dalmacije, Bosne in Hrastnika, stari oče po mamini strani izhaja iz ugledne sinjske alkarske družine, stari oče po očetovi strani pa je bil dirigent orkestra v Beogradu, ki mu je verjetno prepustil precej glasbenih genov.
Otroška leta je po ločitvi staršev preživel v Hrastniku, kjer se je tudi šolal in si ustvaril družino. Pri osmih letih so ga vpisali v glasbeno šolo, kjer se je naučil harmonike, pri desetih je ustanovil prvi šolski ansambel, kasneje je ustanovil še več ansamblov (Mesečniki, Albatros …). V času služenja vojaškega roka je bil trubač, igral je v vojaškem orkestru, na žalost pa je postal vojni invalid. Ko se je vrnil v Hrastnik, je postal predsednik mladinskega kluba KLUB 67, kjer se je takratna mladina družila ob glasbi iz đuboksa.
Uspel je s skupino Veter, s katero so posneli več kot 120 pesmi, izdali deset albumov, nastopali na festivalih, koncertih, veselicah in silvestrovanjih doma in v tujini. V skupini so svojo kariero pričeli znani pevci (Helena Blagne, Božidar Wolfand Wolf, Jože Buden, Marjeta Ramšak, Čarli Arhar, Meta Malus, Oliver Antauer, Vanjo Tomc, Marjan Špendal).
Pesem Bela snežinka, ki je bila v Zasavju že prej ponarodela in so jo prepevali predvsem v prijateljskih družbah, so izdali leta 1988 in postala je popularna po Sloveniji, še posebej decembra in takrat, ko je zapadel sneg. Med bolj prepoznavnimi pesmimi skupine so še pesmi Če bi se 6 spremenila v 9, Gabrijela, Manuela, Bele ladje, Ne damo Slovenije in Hrastniška deklica, ki je nekakšna hrastniška ljudska himna.
Vedno je poskušal hrastniško življenje obogatiti z glasbenimi dogodki. Organiziral je pevsko tekmovanje Prvi glas Hrastnika, v hotelu Jelka Hrastnik je organiziral zabavne večere Tretja sobota, ki so jih radi obiskovali predvsem plesalci, odprl je diskoteko Metro v Trbovljah in organiziral prireditev Izbor hrastniške deklice v športni dvorani. Kot dolgoletni učitelj harmonike v Glasbeni šoli Hrastnik je bil ponosen na svoje učence, saj nekateri danes nastopajo pri znanih ansamblih.
Ustanovil je Kulturno umetniško društvo Veter, da bi pomagal mladim glasbenikom na njihovo glasbeno pot s svojimi dolgoletnimi glasbenimi izkušnjami, organiziral je glasbene delavnice, omogočil prostore za vaje in zvočno opremo. V svojem glasbenem studiu je napisal in posnel himne za hrastniške brodarce, nogometaše in dolske copatarje. Zabavni orkester Kr en bend kot sekcija KUD Veter je nastal iz njegove skrite želje po izvajanju plesne in filmske glasbe.
Poleg koncerta pred Domom starejših v Hrastniku je bil v času epidemije pobudnik in organizator zbiranja podpisov peticije za izgradnjo novega doma starejših. Zbral je 3161 podpisov.
Leta 2021 je prejel zlato priznanje Občine Hrastnik za delo in uspehe na kulturnem področju. Leta 2022 mu je takratni predsednik republike Slovenije Borut Pahor predal priznanje za prostovoljsko delo.
Savus
Foto: Branko Klančar, arhiv Savus
