Že kar nekaj časa je minilo, odkar sem nazadnje slišala: »Šola otroke poučuje, starši jih pa vzgajamo!« Sem mislila, da je tako razmišljanje pa res že preživeto. Pa ugotavljam, da ni. Pravzaprav niti ne vem, kako to dvoje lahko sploh ločiš?
Vsak človek, ki ga srečaš – naključno ali ne – te nekaj nauči. Vsaka interakcija – pa ne rabi biti besedna – nekaj sporoča. In učitelj v šoli ne more razločiti učenja poštevanke od dviga roke, ko posameznik v številčnejši skupini želi svoj rezultat enačbe podeliti z ostalimi.
Kadarkoli so otroci (kot tudi odrasli) del skupine, se ne morejo izogniti učenju o sebi, drugih, lastnih omejitvah, zmožnostih, skupinskih pravilih, raznolikosti, sprejetosti in nesprejetosti, krivicah, upoštevanju pravil in spoznavanju posledic neupoštevanja le-teh …
V starih afriških plemenih je vrednota to, da otroka uči in vzgaja cela vas. Ja, ampak mi smo moderna družba …
Kaj pa sploh je učenje?
Na internetnih straneh sem našla razlago, da je učenje duševni proces, ki nam omogoča pridobivanje znanja, ki bo uporabno v novih situacijah. Pod vplivom tega naj bi se spreminjalo naše delovanje, vedenje, čutenje in razmišljanje.
Vzgajanje je vpliv, oziroma namerno delovanje odraslega proti drugemu, ponavadi mladostniku. Tudi učitelji vzgajajo – s svojim načinom poučevanja, s svojimi vrednotami, z zgledom, lastnimi vzorci delovanja, razmišljanja. Med tem, ko učijo matematiko, ali kako drugo vsebino.
In prav je tako. Prav je, da se učimo (in vzgajamo) vsi od vseh. Da se učimo ves čas in da je proces vseživljenjskega učenja zakoreninjen v nas, v našo miselnost, ter v naše družinske in družbene vrednote.
Barbara Vodeb
Barbara Vodeb je vzgojiteljica predšolskih otrok z več kot 25 let izkušenj. Pri delu je zelo kreativna ter nenehno v iskanju priložnosti za ustvarjalne in zanimive rešitve sodelovanja s starši. S samorefleksijo ves čas analizira svoje delo, z novimi uvidi in inovativnimi idejami pa ob zaznavanju sprememb prihajajočih generacij otrok spreminja svojo strokovno prakso.
Kot bodoča magistrica supervizije in coachinga je zasnovala program Coaching za starše. S svojim znanjem in bogatimi izkušnjami pri grajenju pozitivne samopodobe otroka, gibalnih dejavnosti in otroške risbe staršem pomaga olajšati in poenostaviti delo, razumeti njihovo vlogo, ter razvijati otrokovo zdravo samopodobo.
Starše aktivno povabi v vzgojni proces. Ob gradnji zaupanja in zavedanju, da je družina primarna celica in vzgojna pomoč njena dopolnitev, s starši vzpostavi enakopraven partnerski odnos. Prepoznati zna, kakšnega sodelovanja si želijo in jim tako ponudi zanimive in koristne vsebine v dobrobit družine.
Kontakt: Barbara Vodeb
