ponedeljek, 15 julija, 2024

Iz te kategorije

Tujintuj

V sredo so v Konzorciju v Ljubljani pripravili okroglo mizo, na kateri so spregovorili o zgodbah beguncev in migrantov. Polega Renate Salecl, Nelide Nemec in Mirjam Milharčič Hladnik je na njej sodeloval tudi zasavski pisatelj Roman Rozina, ki je pred kratkim izdal roman, v katerem se je lotil begunske tematike.

V aprilu je izšel že šesti roman pisatelja Romana Rozine z naslovom Tujintuj. Roman Tujintuj se naslanja na Kosmačevega Tantadruja in govori o nesprejemanju drugačnosti. V tem romanu se je Rozina lotil problematike begunstva, za kar so mu bili v navdih begunci, ki so leta 2015 in 2016 prišli v oz. prečkali Slovenijo.

Obe zgodbi, Tujintuj in Tantadruj, govorita o nesprejemanju drugačnosti in drugačnih, o trku različnosti in različnih. In obe se odvijeta v enem samem dnevu in noči. Na stran beguncev se postavi humanitarno društvo, ki v medsebojnih obračunih s čuvaji meje ne sooči le različnih prepričanj o solidarnosti, temveč tudi pomaga prebežnikom in skrbi, da bi jim v postopkih ne bile kratene človekove pravice. Na dan prihajajo še drugi interesi, strahovi in osebne zgodbe domačinov.

V lovskem domu v bližini meje, ki jo begunci in migranti pogosto skrivoma prehajajo, ima sedež paravojaška skupina, ki izvaja nadzor nad nezakonitimi prehodi. Na tem področju se srečujejo kriminalne združbe, posli se sklepajo pod mizo. Lovska družina na primer je mimo nadzornikov speljala reke denarja. Vsi zajeti begunci niso nastanjeni v barakarska naselja, ampak polovljeni in »prodani« v roke zasebnikov za delo, nekateri vrnjeni v državo, iz katere so prestopili mejo.

Vprašanja solidarnosti z begunci in migranti, ki izrazito delijo javnost in budijo vsakršne strasti, vstopajo v zgodbo z vseh vetrov. V medsebojnih obračunih se ne soočijo samo različna prepričanja in strahovi, temveč se razgalijo tudi številni človeški značaji, na dan pridejo osebne zgodbe. V nespoznavno sivino ostaja ujeta le skupina beguncev.

Pisatelj Roman Rozina je v zadnjem poldrugem desetletju, kar se aktivno ukvarja s pisanjem lepopisja, objavil pet romanov in štiri knjige kratke proze. Za romana Štirje v vrsto (2011) in Zločin in ljubezen (2016) je bil nominiran za kresnika, za Županskega kandidata Gamsa (2014) je prejel nagrado modra ptica. Z romanom Sto let slepote, nagrajenim s kresnikom za leto 2021, je izpisal ambiciozno delo in ustvaril »zgodovinsko fresko slovenskega 20. stoletja«, ki v razvejeno rodbinsko sago o družini Knap vpleta številne dogodke iz dejanske zgodovine zasavskih rudarskih revirjev.

Savus

Foto: Mladinska knjiga, Lovro Rozina


 

Previous article
Next article

Isti avtor