Ob tridesetletnici festivala zabavne glasbe Melodije hrvatskog juga so organizatorji pripravili retrospektivo. Povabili so najuspešnejše zmagovalce iz zgodovine festivala, da znova zapojejo na festivalskem odru. Del spektakla je bil tudi Trboveljčan Roman Turnšek.
Festival zabavne glasbe Melodije hrvatskog juga letos praznuje tridesetletnico. Na festivalu v Opuženu je v minulih treh desetletjih nastopila vrsta znanih in priljubljenih imen od solistov do skupin in klap. Od slovenskih pevcev je na tem festivalu, ki sodi med najbolj znane in priljubljene na Hrvaškem, najuspešneje nastopil Marjan Zgonc. S hrvaškima pevskima kolegoma Brankom Medakom in Zoranom Bebićem je leta 2018 slavil veliko zmago. Trije tenorji, kot so jih poimenovali, so gladko premagali vso konkurenco in osvojili veliko Grand prix nagrado. Poleg prepričljive zmage je skladba uspeh dosegla tudi na hrvaških radijskih postajah, kjer so jo veliko predvajali, pogosto jo je slišati še danes. Tri gitare je zanimiva skladba v več pogledih. Morda malce nenavadno je že, da sta jo napisala dva Slovenca, od njiju eden Trboveljčan, aranžma pa je delo znanega hrvaškega producenta Želimirja Škarpone.
Seveda so Zgonca, Medaka in Bebića povabili tudi na prireditev ob tridesetletnici festivala. Pet let po veliki zmagi so znova navdušili občinstvo. »Te pesmi in zmage sem še danes vesel in veliko lepih spominov imam na naš nastop. Na tem festivalu so navsezadnje nastopala številna znana hrvaška imena, od Tereze Kesovije, Oliverja Dragojevića, klape Maslina, klape Šufit, Zorice Kondže in mnogih drugih. Se mi pa še dandanes zdi nenavadno, da sta skladbo tipičnega dalmatinskega melosa napisala Slovenca in da je v triu prav tako slovenski pevec,« je dejal Marjan Zgonc, ki je na MHJ sicer nastopil nekajkrat. Rad je nastopal tudi na festivalu Slavuji Kamerlenga Vinko Coce v Trogirju, kjer pevci nastopajo samo s pesmimi, ki jih je prepeval pokojni Coce.
»Pesem je vsekakor zanimiva, kakorkoli jo pogledaš. Nastala je po ideji in besedilu novinarja Romana Turnška iz Trbovelj, glasbo pa je na tekst napisal Dušan Zore. Roman se je domislil nenavadne vsebinske ideje in sicer pesmi treh moških generacij neke družine. Simbolično, v obliki kitar, besedilo pripoveduje o njihovi povezanosti, življenju, ki je povezano tudi z glasbo, prenašanju izročila iz roda v rod in o minljivosti življenja ter vsakega od nas. Tekst je razdeljen na tri kitice. Branko Medak poje sina, Zoran Bebić očeta, jaz pa starega očeta, refren pa pojemo vsi skupaj,« je še povedal Marjan Zgonc, ki je od pevcev sicer bil prvi, ki je pristopil k pesmi. »Ko sem videl tekst, nisem niti sekunde okleval, ampak sem bil pri priči poleg. Pesem takrat še ni imela melodije, a me je takoj potegnila, ker je vsebinsko besedilo bilo nekaj, česar do takrat na tem festivalu ni naredil še nihče, namreč v skupni skladbi združil treh generacij ene družine. Tudi ne vem, da bi kdaj še kakšna druga pesem bila te vrste,« je dodal. Ko je bila skladba končana, je bilo treba poiskati še dva pevca za vlogi sina in očeta. Tu pa se je za nekaj časa zapletlo, saj naloga ni bila ravno lahka. »Najti je bilo treba ne le tri pevce, ampak tudi takšne, da se bodo glasovno združili in ujeli, pri čemer pa je za povrh kot najtežje bilo še, da so morali biti tudi starostno in v resnici iz treh različnih generacij in se je to moralo videti tudi vizualno. Brez tega bi stvar izpadla smešno. Na srečo nam je uspelo, a je bil res težak zalogaj« je zaključil svoje spomine na rojstvo pesmi Zgonc.
Savus
Foto: RT
