Trboveljčani so 1. junija praznovali svoj občinski praznik. Ob prazniku je vedno zanimivo zastaviti nekaj vprašanj županji ali županu praznične občine. Tudi mi smo izkoristili priložnost in se pogovorili z županjo Trbovelj Jasno Gabrič.
Gospa županja, od občinskega praznika pred letom dni se je zgodilo kar precej stvari. S katerimi ste najbolj zadovoljni?
Čas res hitro beži. Ko moram pobrskati po spominu, bi kar po vrsti naštevala. Kaj naj izluščim? (se zamisli) V zimski čas so se premaknile razne obnove po mestu. Zaključuje se investicija pred Pošto, največja v tem letu, zelo zahtevna. Sofinanciramo jo iz evropskih sredstev iz naslova Interreg Slovenija Hrvaška. Ne smem pozabiti na lokalne volitve. Še enkrat se zahvaljujem za izkazano podporo. Tako kot vedno pa smo v zadnjem letu dokončali kup projektov. Med drugim smo zaključili naložbe v Bevškem, prenovo in izgradnjo varne poti v šolo mimo OŠ Ivana Cankarja Trbovlje, prenovo mestne vpadnice … Pripravljamo nove projekte. Gre za štiri evropske projekte: prenova industrijske cone Nasipi, izgradnja nove stavbe Zasavski podjetniški inkubator, trajnostna mobilnost – nadgradnja kolesarskih stez in izgradnja še ostalega kanalizacijskega omrežja.
Kje so sedaj Trbovlje v slovenskem merilu?
Upam, da gremo samo navzgor. To, da je občina uspešna, se odraža na več področjih. Uspešni so gospodarstveniki, tako tradicionalne panoge kot start upi. Hkrati je potrebno razvijati tudi okolje, ki je kvalitetno za bivanje in življenje. Zdaj res lahko rečemo, da živimo v lepem in zdravem okolju. Ni onesnaževanja zraka, samo še promet bo potrebno urediti in individualna kurišča. Je pa res, če nam uspe biti prvi pri marsikaterem projektu, če nekako orjemo ledino in smo tako nekje blizu vrha skupine občin, to dobro vpliva tudi na podobo občine. Zaposleni na občini odlično opravljajo svoje delo, kar se pozna tudi v mestu. Če sedaj tega kdo ne opazi, da dobro delamo na projektih, praktično na vseh področjih, potem takšnemu jaz res ne morem več pomagati.
Nekaj stvari je pa takšnih, kjer je verjetno šla energija, tako ali drugače. Kako zdaj komentirate zaplete okoli gasilcev? Je bila odločitev pravilna?
Razumem 12 zaposlenih, ki se borijo za svoje pravice, ki pa so bile v marsikaterem delu preko dovoljenih pravic. To je treba povedati. Tudi takšne, ki niso bile v skladu z zakonom. Morajo pa oni mene razumeti, da na prvo mesto ne bom postavila 12 ljudi, ampak varnost 16.100 prebivalcev. In to, da se jutri lahko zgodi kakšna večja naravna nesreča in ne bomo imeli dovolj operativno sposobnih gasilcev. V zadnjem času smo že v dveh primerih na pomoč poklicali Zagorjane (za kar se jim zahvaljujem), Zagorjani niso niti enkrat v zadnjih letih poklicali nas. Pa oni nimajo niti enega poklicnega gasilca. Človek bi pričakoval, da bodo oni prej nas rabili, kot mi njih. Zato je bil zadnji čas, da se ustavimo in pogledamo, kje smo. Jaz vem, da bi bilo lažje, da bi naredila to, kar so storili moji predhodniki. Se obrnila stran in rekla, saj bo. Je preveč zakomplicirano, ko se enkrat spustiš na področje gasilstva. Večina ljudi niti ne loči med prostovoljnim gasilstvom, ki je najbolj množično v Sloveniji in pa poklicnim, ki ga je zelo malo. Vedela sem, kaj se bo zgrnilo name. Odločila sem se, da se ne obrnem stran, da mi mogoče čez štiri leta ne bo kdo očital: Lej, imela si moč, vedela si, pa nisi naredila nič.
Kje ste zdaj pri Cerozu?
Ne vem kako naj to komentiram, da ne bom do koga žaljiva. Sama pravim tako – če si direktor, si direktor. Moraš vedeti, kaj se ti v firmi dogaja. Tako kot v občini spremljamo mesečne realizacije, prihodke in odhodke, tako spremlja poslovanje najbrž direktor v svoji firmi. Kje je bil in kam je gledal, ko so odhodki naraščali, zguba povečevala, da se niso prižgale rdeče luči in tulili alarmi že dosti prej in nas ni nemudoma obvestil, ne vem. Jaz mislim, da je največji krivec tu miselnost določenega kroga ljudi, še tista iz starih časov, saj bo in bo že nekdo to pokril. Če ne drugega, saj so naše lastnice občine in bodo že občine nakazale denar. To je skrajno neodgovorno obnašanje in tako voditi podjetja se pač ne more. Potrebno je vedeti, da imamo občine v tem trenutku izredno velike težave s financiranjem. Za primer – država je z vsemi ukrepi, ki jih je izvedla v tem letu, npr. naši občini samo v letošnjem letu, in vsako leto bo tako, izdatke povečala za 740 tisoč evrov. Namenila pa nam je samo 330 tisoč evrov več. Kdo nam bo pokril teh približno 400 tisoč evrov razlike? Kje naj jih najdem? Spet naj nekomu kaj vzamem? Sociala, na drugi strani, ki gre direktno nazaj ljudem, pa letos podira rekord in to je 4 milijone evrov. Kako bomo potem še nekomu kaj nakazovali, ker ni opravil svojega dela?
Greva na vrtanje lukenj – tunel? V kateri fazi je?
Konec maja smo imeli še en sestanek na DRI-ju oziroma na Ministrstvu za infrastrukturo. Potrebno je sprejeti določene odločitve o popravku določene dokumentacije. Tudi občina Prebold ima še nekaj pobud in upam, da jih bo pristojno ministrstvo upoštevalo. Potem pa se nadaljuje priprava ustrezne dokumentacije, ki pa je kar zahtevna. Za primer: ko gremo prenavljat cesto, na primer 300 metrov že obstoječe ceste, traja eno leto, da pripravimo dokumentacijo in uredimo lastništvo. Tu pa govorimo o nekaj kilometrih ceste in še predoru, ki danes ne obstaja. Če bomo uspeli v šestih, sedmih letih, bomo resnično hitri.
Pa bomo?
Skupaj s skupino sodelavcev delamo v tej smeri.
Verjetno vam je prostor pred Pošto sladek zalogaj. Kako ga boste otvorili?
Skrajni čas je bil, da mesto Trbovlje dobi urejeno središče, ali pa vsaj približek nekega centra mesta. Nimamo ga, smo razvlečena dolina, ta prostor pa je vsem najbolj na očeh. Moral bi biti prostor za druženje, želimo si, da bi se tam zadrževalo čim več ljudi. To naj bo nekakšna dnevna soba Trbovelj, če lahko tako rečem. Razmišljali smo, kaj storiti z razbitimi stopnicami, zapuščenim oziroma uničenim rastjem, ugrezajočimi parkirišči. Nismo želeli postavljati spomenikov. Odločili smo se za to, po čemer smo poznani in na kar smo zelo ponosni. To so naši kulturniki in naši ljudje, pravzaprav. Tisti, ki polno živijo in ustvarjajo, so med najboljšimi, prepoznavni in res dobri v tem, kar počnejo. Zelo smo veseli, da bodo prišli na odprtje, 20. junija ob 21.30 zvečer. Odprtje bo nekakšna posebnost. Svojo prisotnost je potrdilo vseh 5 kulturnikov, ki bodo imeli tam vsak svojo točko: igralka Tanja Ribič, skupina Laibach, pilot, ekolog in fotograf Matevž Lenarčič, Prešernov nagrajenec in pesnik Uroš Zupan in plesalec ter koreograf Iztok Kovač. V središču prostora pa bo stal monolit, delo doktorice Maše Jazbec. To bo prva takšna instalacija, postavitev v Sloveniji in tudi v širšem evropskem, svetovnem prostoru. Obraze Trboveljčanov bodo lahko obiskovalci spremljali na monolitu, ki bo kot nek odsev sedanjosti. Vabljeni, da se nam pridružite na odprtju.
Veliko delate tudi na področju revitalizacije industrijske dediščine …
Velikokrat ljudje pravijo, saj občina je za to, občina je za ono … Vendar nas je na občini le 30 zaposlenih, pokrivamo pa izredno širok spekter stvari. In ne moremo opravljati še nalog tistih, ki jih ne, torej naloge drugih. Od vseh, ki sodelujejo na področju turizma ali industrijske dediščine, je odvisno, kako uspešna bo lokalna skupnost. Nekaj korakov je že naredil Rudnik, ki je eden izmed tistih, ki je »kriv« za veliko industrijske dediščine, v dobrem smislu seveda. Trenutno je nekaj projektov v fazi izvajanja. Tudi Termoelektrarna Trbovlje je del industrijske dediščine, prav je, da se tudi vodstvo Termoelektrarne zaveda, da je to pomembno in bodo kaj konkretnega naredili na tem področju. Občina je vezni člen, ki to povezuje in eden od teh projektov, kjer želimo združiti stroko in strokovno javnost, je projekt Inspiracija v okviru Interrega Slovenija Hrvaška, v okviru katerega smo pripravili kulinarični festival, natečaj za spominke, vsebinsko prenovo pred pošto, simpozije in razstave, kmalu pa bo jeseni obiskovalcem na voljo soba pobega iz rudnika.
Poletna sezona se bliža. Je v zvezi z bazenom kaj novega?
Smo ena redkih občin, ki sploh ima odkrit bazen in z njim kar precej stroškov. Odvisno od vremena tudi letno izgubo. Vendar ga kot javno dobro še vedno vzdržujemo. Je pa res, da bi si želela, da bi imeli kaj denarja, da bi ga malo preuredili, vendar žal trenutno ni sredstev. Kar se tiče gostinske ponudbe, pa smo se povezali z Mladinskim centrom Trbovlje, ki je naš javni zavod, ki ima kavarniško dejavnost, da bi prevzeli sezonski bar tudi na našem bazenu. Tako bodo mladi dobili tudi priložnost za poletno delo in nove izkušnje.
Osnovna šola Ivan Cankar Trbovlje se v zadnjih letih kar precej prenavlja, nekaj vam še ostaja. Kdaj?
Zaradi slabega financiranja občin s strani države investicijo Cankarjeve šole nismo mogli izvesti v enem letu, kot jo katera druga občina. Raztegnili smo jo v štiri leta. Letos bo urejena zadnja faza, to pomeni igrišče zadaj za šolo. Tudi tam bomo uporabili fotovoltaične tlakovce, ki naj bi vezali NOX-e iz zraka. Upam, da med poletjem to uredimo in polepšamo otrokom začetek šolskega leta.
Kam v Trbovljah greste, da si olajšate dušo in se napolnite z energijo?
Velikokrat kdo od sosedov reče, da gre v Zagorju v Evropark. Res je krasno urejeno. Jaz grem pa na Kipe. Lepo mi je, ker je toliko naravno ustvarjenih poti, ki so jih ustvarili sami sprehajalci. Vedno odkriješ kakšno novo, da se zgubiš med nizkim podrastjem ali pa zaideš v del gozda. Sploh, če se odpraviš proti Retju. To področje doživljam kot ogromen labirint in opažam, da na Kipah srečujem vse več ljudi. Svoje doda fitnes na prostem, postavili smo klopce za starejše, vse več ljudi tu najde svoj mir in sprostitev. Tam tudi jaz iščem svoj mir. Če je čas (smeh).
Vas veliko ljudi vpraša kako bo občina delovala, ko bo županja na porodniški?
Ja, veliko ljudi me to vpraša. Lahko povem, da na porodniško odhajam septembra in bo zadeve prevzela podžupanja Maja Krajnik skupaj z direktorico občinske uprave. Delo bo potekalo, kot si ga bodo zastavili in vodili. Moje porodniške naj ljudje ne dojemajo kot bolezen, da bo sedaj kaj narobe, ampak tisto obdobje v življenju, ki bi ga naj vsaka ženska imela priložnost doživeti. Verjamem, da je ekipa na občini danes dobro uigrana in da boste nanje ponosni tudi v prihodnje. Jaz sem.
Marko Planinc
Foto: arhiv Občine Trbovlje
