Včerajšnji gost Knjižnice Antona Sovreta Hrastnik Tone Hočevar je kar 28 let preživel kot dopisnik, večinoma iz Rima in držav Latinske Amerike. Še vedno piše za Delo, ukvarja pa se tudi z vzgojo terapevtskih psov. Sam ima štiri. Eno od njih, psičko Hero, sta z ženo Bojano pripeljala tudi v Hrastnik. Simpatična psička je bila deležna na začetku velike pozornosti, med predavanjem pa je potrpežljivo sedela ob svojem gospodarju. Hočevar je povedal, da je to pri njihovi družini tradicija, saj je imel več psov že njegov stari oče. »Deset let sem odraščal s finsko laponskim psom in tudi sedaj ga imamo doma,« je povedal. Med njegovim službovanjem v tujini so z njim potovali tudi psi, iz Slovenije na Kubo, s Kube v Slovenijo, pa v Rim in iz Rima …
Pogovor z njim je vešče vodil njegov novinarski kolega Roman Kukovič, ki ga je med drugim vprašal, kako v deželah, kjer je prebival, sprejmejo tuje novinarje. Tone Hočevar je povedal, da so morali novinarji včasih, ko še ni bilo interneta, veliko hoditi po terenu in med ljudi, da so kaj izvedeli. Poznal je celo dva španska dialekta, tako da so ga kmalu sprejeli za svojega. Bil pa je tamkajšnjim ljudem tudi stik s svetom. Mnoge prijatelje še zdaj obiskuje in tudi drugi iz ulice, kjer je živel, ga tedaj pozdravljajo skozi okna in pokličejo po imenu. V Italiji, o kateri še vedno piše za Delo, pa ima zanesljive vire, kjer izve resnico iz prve roke. Ne zanaša se na internet.
Hočevar je predstavil vpliv Rusije in Amerike na te dežele in vpliv posameznikov, ki jih je tudi osebno poznal. Opisal je tudi vse tri papeže zadnjega obdobja in Berlusconija, ki sta ga obiskala enkrat skupaj s pokojnim dr. Janezom Drnovškom. Njegove poglede oziroma doživetja pa lahko spoznamo iz njegovih dveh knjig, ki se bereta kot roman, je Kukovič pohvalil avtorja – Vulkani ne umrejo in Rim – večen in svet, minljiv in posveten.
Seveda so zgodbe iz zakulisja vedno zanimive, zato bi cenjenega novinarja obiskovalci po končanih dveh urah še kar poslušali.
Fanči Moljk
