Kriminalke v Sloveniji niso množično zastopane, saj imamo le nekaj kvalitetnih piscev. Poleg Toneta Freliha še Avgusta Demšarja, ki je v bistvu Tomaž Zupančič, pokojni Sergej Verč, Janja Vidmar, Igor Karlovšek, ki kriminalno vsebino raje imenuje akcijska. Dobra kriminalka mora odgovarjati na vprašanja, ki jih poznajo tudi novinarji: kje, kdo, kaj, zakaj, kako. Največji razvoj je napravila ta zvrst v Ameriki, kjer so bili kriminalci črnci, če je bil belec, je bil pa sin pijanca in prostitutke. Evropa ni sledila Ameriki. Zgodbe se dogajajo na deželi, poleg zgodbe pa vključujejo še kritiko družbe. Slovenci imamo zgodbe iz povsem realnega življenja, ljudje pa so celo prepoznavni. Vključena so še mamila, ropi, kraja slik … Prav tako je realno okolje. Demšar postavlja dogajanja v Maribor, če pa se zgodi v Opatiji na primer, je pa z Mariborom povezano.
Tudi Frelih se drži Ljubljane, od koder izhaja. Zanj je značilno majhno število oseb, tako da jih lahko bralec ves čas nadzira. Zvest je tudi temeljnemu pogoju – zaprt konec, ne pa da se nadaljujejo zgodbe v naslednji knjigi. In zločinec mora biti na koncu kaznovan, kar bralci tudi pričakujejo. Sam šteje kot svojo najbolj pravilno napisano knjigo Umor v galeriji, kjer opisuje staro tržaško in slovensko družino v letu 1945, navezuje pa se na tatvino slike.
Nekaj besed je namenil svojemu velikemu prijatelju in sodelavcu Francetu Štiglicu. Povedal je tudi, da veliko obiskuje Narodno univerzitetno knjižnico in Arhiv Slovenije, ker je tam blizu doma in pozna tudi ljudi, ki tam delajo. Zato mu je bila razkrita marsikatera skrivnost iz povojnih časov.
Njegove knjige so ves čas izposojene. Poleg navedene, je napisal še romane Usodna laž, Truplo ob progi, Zamolčana resnica, Grožnja s smrtjo … vse pod naslovom Umori.
Na dan njegovega obiska so v Knjižnici Antona Sovreta začeli tudi s šesto sezono projekta Bralne značke za odrasle – Hrastničani beremo, ki bo trajal do10. novembra, izvedli akcijo Bralec bralcu in tako počastili svetovni dan knjige, 23. aprila.
Fanči Moljk
