Koliko stvari, ki ste si jih zadali pred začetkom mandata, vam je uspelo uresničiti?
Na volitve pred štirimi leti sem šel brez obljub. To občani vedo. Šel pa sem z zavestjo, da s trdim, poštenim delom doprinesem k boljši oziroma lepši lokalni skupnosti. Prepričan sem, da nam je skupaj z ekipo, tako občinsko upravo kot občinskimi svetniki, uspelo narediti marsikaj. Pa naj gre za novo cesto od Jagnjenice, ureditve nekaj igrišč, nakupa gasilskih avtomobilov, ureditve mrliške vežice, lepega rekreacijskega parka ob Savi … Na šoli v Radečah se vsako leto dogaja, težko bi naštel vse, kar smo dobrega naredili v radeški občini. Prav v teh dneh, konec avgusta, uresničujemo projekt, ki smo ga poimenovali varna pot v šolo. Prostor med občinsko stavbo in šolo Radeče bo dobil novo podobo, investicija je vredna okrog 700 tisoč evrov. V Radečah bo lepo še naprej.
S čim pa ste najbolj zadovoljni?
Zelo sem zadovoljen, da smo finance hitro spravili v red, kajti finančna kriza je udarila tudi v Radečah. Drugo pa, da so odnosi tako med zaposlenimi na občini, kot tudi v kraju dobri. Poznamo se in se pogovarjamo. Vsak, ki pride na občino, je dobrodošel. Če se le da, mu pomagamo, med nami ni nobenih skrivnosti. To so vrednote, ki jih zagovarjam in naj bo tako tudi vnaprej. Zelo vesel in ponosen sem na prenovo Jagnjenice, ki ima komplet novo podobo. V šali rečem, da je to povsem nova vas, ni več Jagnjenica. In pa, vhod v Radeče je zelo lep in tak naj tudi ostane.
Radeče so ena manjših in mlajših občin v Sloveniji. Ste zadovoljni da je samostojna občina? Kaj so ljudje pridobili s tem?
Zanimivo vprašanje seveda za vse župane podobnega tipa občin. Takrat, ko je denar, je za malo občino super, ker se lahko naredi veliko. Dvomim, da bi lahko Radeče dobile toliko, kot so dobile, ko smo se osamosvojili. Naj mi ne zamerijo v Laškem, kjer imam veliko prijateljev. Težko bi na Jagnjenici, na Svibnem ali Vrhovem naredili toliko, kot smo v samostojni občini. Tu se je pokazalo, da je recept samostojne občine dober. V krizi pa je bilo težko. Ko denarja zmanjka, ko se ukvarjaš s socialo in prerazporeditvijo, ki ti jo nalaga država, takrat pa je težko, saj ni denarja za naložbe. In v takšnih trenutkih se lahko že pojavljajo vprašanja o smiselnosti samostojne občine. Danes teh vprašanj ni. Prepričan sem, da uspešno delamo, dobro investiramo in imamo kaj pokazati.
So medsebojne odprte zadeve z bivšo občino Laško rešene?
Z Laškim imamo rešeno vse, ni nobenih problemov ali repov. Sodelujemo odlično, z županom sva prijatelja …
Ali kot župan Radeč poznate vse zaselke, ste bili v njih?
Sigurno da sem bil v vseh, pa ne enkrat. Ljudje me poznajo. Veliko sem na terenu in vem, da imajo moji sodelavci na občini večkrat težave, ko s terena povem, kaj je treba narediti.
Katere stvari pa ljudje označujejo kot največje težave v občini, ki jih je treba še urediti?
Vsaj nekaj stvari je, ki jih je treba nujno izboljšati. Ena je prometna infrastruktura, tako v občini kot dostop do Radeč. V vseh smereh imamo problem, kako priti do avtoceste. Ceste so povezane tudi z gospodarstvom. V Radečah ne sme sloneti vse samo na papirnici, pa sem sam njen del. Moramo narediti še korak naprej, pridobiti manjše firme, obrtnike, da bodo zaživeli. Tako da sta razvoj gospodarstva in prometne infrastrukture najbolj nujna za hitrejši razvoj občine.
Katerih je pet prireditev v občini, ki jih nikakor ne zamudite?
Uh, verjetno jih je več. Seveda so to srečanja in proslave, ki jih kot župan samoumevno obiščem. Pa ne s slabo voljo, grem rad nanje. Zato bom naštel druge, recimo naš prvi december, izredno lepa prireditev oranžna noč in pa tudi prižig lučk z blagoslavljanjem naše smreke. Potem so tu prireditve naših mažoretk. Zelo rad grem na valeto, pa Miklavževanje. Pravzaprav povsod, da ne naštevam dalje. Na splavarjenju sem ponavadi tri dni, tako da partnerka včasih ni najbolj vesela zaradi tega.
Trije najljubši kotički v vaši občini?
Da ne bo kdo užaljen. Seveda naš bazen, izredno lep je Magolnik s celotnim Svibnim. Če pogledam tudi okrog šole, vrtca, igrišča, telovadnice v Radečah … ta kompleks je moderen, pa še lepši bo. Kraj, ki mi je posebno pri srcu, pa je naša Svinjska rt, na katero se rad povzpnem in pogledam cele Radeče. In še bi lahko našteval.
Trije najbolj pomembni ljudje po vašem izboru, iz zgodovine ali sodobnosti, ki so najbolj pomembni za občino Radeče in njene kraje?
Verjetno bi koga užalil, če bi lahko naštel samo tri … Mi imamo veliko kulturnikov, ki se vračajo v Radeče, svetovno priznanih. Kar nekaj športnikov … No, če sem malo pristranski, bom rekel Janez Zahrastnik. V novi dobi pa absolutno ne smem pozabiti Matjaža Hana, pa častne občane … Težko bi se opredelil samo na tri. Če greva pa še v zgodovino, tam je pa takšna dolga vrsta, da bi težko naštel samo tri.
Kam bi v vaši občini peljali prijatelje, ki bi prišli na enodnevni obisk k vam?
Obvezno bi jih peljal na sprehod ob Savi. Naša ribolovna trasa je dobila, si upam reči, svetovne razsežnosti. Poleg tega pa je sprehod ob Savi izredno lep. Sigurno bi jih peljal na Svibno, pa na Svinjsko rt.
Se mladi iz vaše občine po šolanju vračajo v Radeče ali gredo po svetu?
Želim si, da bi se mladi bolj vračali, vendar se trenutno ne, veliko se jih ne vrne. Rabili bi boljšo prometno povezavo, več gospodarstva, da bodo imeli možnost boljšega življenja v domačem kraju.
Radeška papirnica je oživela, kaj to pomeni za celo občino?
Samo nekaj številk. V času stečaja papirnice je bila brezposelnost v občini 23 do 24 odstotna, danes smo na osmih odstotkih. Številke povedo vse. Papirnica je življenjsko povezana z Radečami. Po tem smo poznani v svetu. Težko si je predstavljati družino v Radečah, ki ni povezana s papirnico.
Kot župan vodite občino, kot direktor papirnico. Je težko usklajevati obe vlogi?
Lagal bi, če bi rekel, da ne, vendar tako v papirnici, kjer smo trije direktorji, kot tudi na občini, kjer je res odlična ekipa, so stvari dobro urejene. Komunikacija je dobra, v istem dnevu lahko delam brez težav na obeh »frontah«. Brez težav lahko kadarkoli premagam teh par sto metrov. Poleg tega pa ne gre pozabiti, da imamo močnega, prodornega poslanca Matjaža Hana, ki za našo občino lažje odpre marsikatera vrata v Ljubljani, kar mi kot županu prihrani veliko časa in energije.
Na katerih področjih iščete možnosti za hitrejši razvoj?
Ob stečaju papirnice je bilo veliko socialnih težav, slabe volje, negativizma, apatije, po drugi strani pa tudi nekaj priložnosti. Problemsko območje, ki se je ustvarilo na področju občin Radeče, Trbovlje, Hrastnik, je prineslo možnosti, da mladi dobijo priložnost, da lahko nekaj ustvarijo. Kar nekaj malih podjetij je nastalo po vključitvi v program Podjetno v svet podjetništva in vesel sem, da je tako. Mali obrtniki bi lahko ustvarili možnosti, da bi bili bolj samozadostni. Vsekakor pa je kakšna priložnost v turizmu. Ob Savi je prav gotovo možno razviti nove turistične produkte.
Cesto čez Podkum so letos posodobili, po dolini Sopote pa je ponekod še vedno makadam …
Res je, ampak mislim, da bomo imeli v naslednjem letu tam tudi že asfalt. Iz Preske proti Radečam že opravljajo gradbena dela za polaganje asfalta. V dveh letih bo asfalt položen na levo in desno, tako v Podkum, kot tudi proti Preski in Litiji.
To seveda ni dostop do avtoceste, ampak nekako pa odpira dolino, kajne? Absolutno, seveda se zavedamo, da avtoceste do Radeč še dolgo ne bo. Želimo pa si normalnih cest. Pred kratkim sem bil na Direkciji za ceste, kjer je praktično že narejen projekt za posodobitev ceste Radeče–Zidani Most. Uredili naj bi jo prihodnje leto.
A življenje v Radečah močno zaznamuje to, da se veliko ljudi dnevno vozi drugam v službo?
Absolutno ja. Mi smo manjša občina, smo povezani, imamo odlična društva, tako športna, kulturna, humanitarna, gasilska….Tako kot delajo naši Vrhovci, Radečani, v Jagnjenici, Svibnem … to si lahko župan samo želi. Veliko je prireditev, veliko mladih se udejstvuje. Ampak se že opazi, da je težko prepričati ljudi, da bi sprejeli predsedovanje v društvih. Ljudje so obremenjeni, vožnja jih utrudi. Zaželijo si miru in miren prost vikend. Zato so včasih tudi prireditve malo manj obiskane in manj ljudi je, ki si vzamejo čas za delo v društvih.
Kje pravzaprav ležijo Radeče, v Savinjski regiji zaradi prejšnjih stikov z Laškim, v Zasavju ali v Posavju?
No, če bi bila vse, kar ste našteli, ena regija, bi bile Radeče center (nasmeh). Mi smo se priključili Posavju in sem vesel in ponosen, da smo del tega Posavja. V regiji so res bogate občine, energetika je tu zasidrana, smo del te zgodbe in s Posavci odlično sodelujemo. Če pogledate politično pripadnost županov, smo zelo raznoliki, ampak, v Posavju dihamo skupaj, kar se dogovorimo, to spoštujemo. Sam odlično delam tudi z Zasavci. Deloma sem Zasavc, saj so moje korenine v zagorski občini. Sam pa sem Radečan od rojstva. Ampak na vse strani skušamo odlično sodelovati in vesel sem, da nam to tudi uspeva.
Kakšni so vaši glavni cilji in izzivi, ki so povezani z razvojem občine? Tu seveda sledi tudi vprašanje okrog kandidature na letošnjih volitvah.
V tem času je to aktualno vprašanje in naj javno povem, da bom še enkrat kandidiral. Na volitve grem kot kandidat socialnih demokratov. Verjamem, da sem s poštenim delom dokazal, da lahko še odpeljem en mandat. V glavi imam pa kar nekaj zamisli, ne samo jaz, cela ekipa, ki naj ostanejo nekaj časa še majhna skrivnost. Letos bo moj program malo bolj poln. Predstavil ga bom pred volitvami, takrat, ko je to normalno. Želim pa si predvsem to, da bi ostal vsaj približno tak, kakršen sem. Po drugi strani pa, da bi imeli takšne odnose s sosednjimi občinami, kot jih imamo danes. Če sem na kaj ponosen, sem na to, da na našem občinskem prazniku videvamo župane tako iz celjske regije oziroma Laškega, kot celotnega Zasavja, Posavja … Menim, da ti bo takrat, ko človeka rabiš, sosed pomagal, vsi ostali pa kasneje, oziroma »ne bodo imeli časa«.
Marko Planinc
