Lavra Izgoršek, sekretarka Društva prijateljev mladine Trbovlje:
»Po navadi zjutraj pregledam novice na spletu, čez dan poslušam radio. Televizija pride na vrsto ob večerih, pa še to bolj za to, da pogledam kakšen film in nič drugega. Še najraje vzamem v roke kakšno dobro knjigo. Dokaj redno spremljam vse zasavske medije, predvsem me zanima, kaj se dogaja v naši regiji, občini. Zanimajo me dogodki, projekti, inovativne zgodbe, področje razvoja občine.«
Branko Majes, direktor TKI Hrastnik::
/
Mateja Grošelj, univ. dipl. novinarka, osebna družabnica starejšim, Trbovlje:
»Ker je 21. november dan televizije, se omejujem na ta medij. Med študijem – bilo je to pred več kot tremi desetletji – so nas, bodoče novinarje, nekega dne postavili pred kamero. Tako kot fotoaparat tudi kamera ne »ljubi« vsakogar in midve sva se tedaj zmenili enkrat za vselej: jaz ne bom rinila vanjo, ona ne vame. »Ne bodi tako zelo zahtevna sama do sebe,« me je mirila stanovska kolegica, s katero sva ravno te dni snemali televizijski prispevek na temo družabnosti za starejše. Seveda sem tokrat stala na tisti strani prizorišča, ki ga osvetlijo luči in je treba kaj povedati. Tu pa tiči bistvo mojega sporočila: ne more kdorkoli opravljati kakršnegakoli dela. Tako kot ne more vsak pilotirati letala ali operirati noge in ne more vsak menjati električnih kablov ali graditi tunelov, tudi televizijskih (ter vseh drugih medijskih) vsebin ne more pripravljati vsak, ki ima minuto časa (in je lep na pogled). Kaj je bilo prej? Kura ali jajce? So nivoji samokritičnosti in ravni dobrega okusa, strokovnih ter osebnostnih standardov, spoštovanja slovenskega jezika, bontona … v družbi upadli zato, ker jih manjka v medijih, ali obratno? Zakaj bi se jih oklepali v medijih, če jih ni v družbi? Televizija ima neverjetno moč, sleherna slika, sleherna beseda je lahko usodno pomembna. Za posameznika in za družbo. Le svetovni splet je vplivnejši, in s človeškega ter s profesionalnega gledišča si želim čim več dobrih in čim manj slabih sledi, ki jih za seboj puščajo družbena omrežja, elektronski mediji, tiskane slike in besede.«
Ivo Potočnik, predsednik GZ Zagorje in PGD Kotredež:
»Ja, zelo rad spremljam medije in to predvsem TV, internet in radio, berem pa najraje časopis Zasavc in Novice. Zjutraj ob kavici zelo rad prebiram novice na internetu ali pa poslušam poročila na televiziji, predvsem rad gledam dnevno politično dogajanje. Čez dan potem bolj malo spremljam ostale medije, ker sem pa veliko na poti, rad poslušam lokalni radio. Pri gledanju televizije me najbolj moti, da nam vmes vsiljujejo raznorazne reklame. Jasno mi je, da je to del njihovega zaslužka, a morali bi upoštevati tudi gledalce in reklame uvrstiti na začetek in konec oddaje ali filma, nikakor pa ne vmes. Da se temu izognem, gledam vse filme in oddaje »za nazaj«, kar mi današnja tehnologija omogoča.
To vsiljevanje oglasov me res moti in prepričan sem, da bi kakšna javnomnenjska raziskava potrdila, da tako misli večina. Včasih je reklam več kot same vsebine filma ali oddaje. Upam da bo to moje razmišljanje prebral kdo od vodilnih, se malo zamislil nad tem in tudi kaj naredil.
Mediji so tisti, ki vsakodnevno krojijo dogajanje, ki razkrivajo stvari, ki bi jih morali odkriti odgovorni, po drugi strani pa določene stvari tudi malo obrnejo ali zameglijo, namesto da bi jih pokazali v pravi luči.«
dr. Špela Režun, direktorica Varstveno delovnega centra Zagorje:
»Bog ne daj, da bi »crknu« televizor. Ne, to ni ena izmed mojih molitev. Verjamem, da doziram medijsko realnost v takšni meri, da meni in družini omogoča kakovostno življenje tukaj in zdaj. Dnevne selitve v življenja različnih junakov instant serij in šovov ne izvajam, saj imam pestro, izzivov polno že resnično življenje. Če imam čas, raje preberem kakšno dobro knjigo. Spremljam pa občasno šport, razvedrilni program in informativne vsebine medijev, ki mi predstavljajo okno v svet, ki ga sama ne morem doživeti. Čistost oken je odvisna predvsem od kakovosti, neodvisnosti novinarjev. In Zasavci imamo odlične novinarje na lokalni in nacionalni ravni. V imenu zasavskih VDC-jevcev se zahvaljujem, da nam pomagate spreminjati družbeno konstrukcijo drugačnosti in podpirate naša prizadevanja za boljše življenje invalidov v Zasavju. Ja, mediji ste tisti, ki imate ogromno moč, s tem pa tudi soodgovornost za ustvarjanje boljše človeške družbe.«
