Marija Ribič, predsednica KS Mlinše-Kolovrat:
»Prve predstave o pomenu družine sem si pridobila že kot otrok. Družina so ljudje, ob katerih se počutim varno in ljubljeno. Z njimi se dan konča in nov dan pričenja. Kjer sem to, kar sem. Včasih tudi Marija s skuštranimi lasmi in popacano trenirko od malega štirinožca. Živim v razširjeni družini in ne predstavljam si, da bi bilo drugače, saj imam tu veliko oporo. S prihodom “ta mladih” se je ta še povečala in všeč mi je. Najlepši so družinski zajtrki, kosila, izleti ob koncu tedna. Z veseljem jih organiziram. To mi veliko pomeni in vsi to vedo. Ni lepšega, ko se vsa družina zbere in poklepeta. Obdržati želim nekajdnevni družinski dopust, ki ga preživimo čim bolj kvalitetno. Nobene navade v povezavi z družino mi ne gredo živce. So pomemben del mojega življenja, brez katerih tudi vse ostalo ne bi imelo svoje vrednosti. Mojo družino preprosto obožujem!«
Matic Hribar, Hillstrike Trbovlje:
»Ker lastne družine še nimam, lahko povem, kakšni so naši družinski obredi. Najbolj razširjeni simboli naših obredov so povezani s hrano, pijačo in okraski ter se verjetno ne razlikujejo veliko od ostalih. Moja želja je bila vedno implementirati v obrede še kakšne fizične aktivnosti, vendar ob veliko neuspešnih poskusih sem opustil te ideje.«
Andrej Jerman, predsednik Moto kluba Schlossberg, Hrastnik:
»O njej pišejo številni pisatelji, proučujejo jo psihologi in drugi strokovnjaki s tega področja. Družina je kot DNK, vsaka je drugačna in hkrati edinstvena. Moj pogled na družino je, da ta predstavlja celoto dogajanja okoli nas. Menim pa, da se družina v osnovi ne bi smela spreminjati, kot se v zadnjih desetletjih. Ko gledam, da se v osnovne vrednote družine vmešava še politika s svojimi zakoni, mi ni povsem razumljivo, kakšna bo njena prihodnost. Morali bi se vrniti k vrednotam, kot so jih imeli naši predniki. Vem, da je to samo moja želja. Potrebno je čim več komunikacije s starši, otroki, partnerji in širšo okolico. Če bomo našli svoj notranji mir, bomo našli odgovore, kako ponovno vzpostaviti družino kot osnovno celico sodobne človeške družbe.«
Jana Mlakar Adamič, Zasavski muzej Trbovlje:
»Zgodovina pozna različne oblike družin, vse so funkcionirale v določenem času in prostoru. Družina ni nekaj rigidnega, enkrat za vselej danega, pač pa se spreminja skupaj z družbenimi odnosi in svetom nasploh. V tem kontekstu se mi zdi najbolj nagravžno vsiljevanje lastnih predstav drugim, posledično izključevanje tistih, ki se ne prilegajo v t.i. večinski okvir. Najbrž sem se teh prepričanj nalezla že v svoji primarni družini, ki je bila demokratična, nenasilna in brihtna. Za kar bom svojim staršem in sorodnikom neizmerno hvaležna celo življenje.
Zame je družina raznorodna skupina ali dvojina ljudi, ki so drug drugemu sidrišče, valobran, podpora, uteha, spodbuda, vzor, skrb, ekipa. Sploh ni nujno, da so v krvnem sorodstvu. Je pa nujno, da se cenijo, spoštujejo in imajo radi. Ker vse to moja družina je, sem napačno posplošila, da je takšen osnovni model delovanja vsake družine. Ni. Marsikatera postavi na prvo mesto videz in prileganje namišljeni idealni podobi. Vse se vrti okrog: “kaj bodo pa ljudje rekli?!” Še vedno mi v glavi odmeva stavek moje mame: »Kar bodo hoteli. To ni naš problem.« Hvala, mami.
Posebnost moje družine je črni humor in samoironija. Primer družinskega sodelovanja: hči se je pripravljala na izpit iz prve pomoči za šoferski izpit. Družinskemu konziliju, raztepenem po celem stanovanju, je postavila vprašanje, kaj storiti, če ponesrečenec … Iz ene sobe je priletel odgovor: “prižgi mu svečko”, drugi je predlagal “milostni strel”, bodoči dohtar pa esmarchovo prevezo na vratu … Hči nas je nekam poslala, nismo šli. Izpit je naredila.
Da bi me v moji družini kaj motilo? Kje pa! Saj je vendar moja!«
Dušan Kastelic, ilustrator in filmski animator, Zagorje:
»Naša družina ima polno čudnih navad. Izvor večine sem jaz. Ne bi se spuščal v podrobnosti, ker me imajo ljudje že itak za čudaka. Med sabo se včasih hecamo, da smo tipična disfunkcionalna familija, ampak kljub vsemu dobro vozimo skupaj. Šli smo že čez cel kup resnih preizkušenj, pa smo vse uspešno prebrodili. Nedavno sem prebral, da se človekov uspeh v življenju meri s tem, kako je vzgojil otroke. Torej mislim, da le nisem popolnoma zavozil življenja.«
