Zakaj ravno 21. februar? Ta dan je za mednarodni dan materinščine Unesco razglasil leta 1999, v spomin na protestni shod pakistanskih študentov leta 1952. Študenti so protestirali proti zakonsko ukazani uporabi jezika Urdu v celotnem Pakistanu, shod pa je policija prekinila s streljanjem in ubila več prisotnih.
Tema letošnjega mednarodnega dneva materinščine je »proti trajnostni prihodnosti skozi večjezikovno izobraževanje«. Da bi bili lahko nosilci trajnostnega razvoja, morajo učeči se imeti dostop do izobrazbe v svojem maternem jeziku in v drugih jezikih, so zapisali pri Unescu.

Skozi zgodovino je slovenščino vedno ogrožal ti ali oni vplivi, a zavedanja, da teh groženj ni več, po mnenju Nataše Detič, urednice, lektorice in ustanoviteljice založbe Ocean, Slovenci še vedno nismo usvojili: »Nehati moramo misliti, da je slovenščina ogrožena. Lahko bi se zavedali, da imamo srečo, da nas nihče ne omejuje.«

Po mnenju nekaterih jezik zdaj namesto zavojevalcev ogrožajo tujke, besede, ki jih spričo globalizacije mlajše generacije pospešeno prevzemajo. Detičeva se ne strinja. »Te besede jezika niti ne ogrožajo, niti ga ne bogatijo,« pravi, »to je pač jezik.« In doda, da je razmišljanje, da nove besede jezik skrunijo, omejujoče.

Vsakomur, ki živi v Sloveniji, pa slovenščina ne predstavlja maternega jezika. Do drugih materinščin bi morali Slovenci pokazati več spoštovanja, meni Detičeva »Ne smemo pozabiti, da ima vsakdo svojo materinščino in da jo ima pravico uporabljati, kamorkoli gre.

Martina Drobne

Prejšnji članekPrihajajo parkomati
Naslednji članekŽelita si poroke na televiziji