Ko poklicne in prostovoljne reševalne službe ne zmorejo opraviti vsega dela, ko se pripeti nesreča ali katastrofa, vskočijo pripadniki Civilne zaščite Republike Slovenije.
Tako je bilo tudi pred malo več kot enim letom, 20. februarja 2016, ko so se v Trbovljah na cesto zvalile težke skale in pod seboj pokopale avtomobil z dvema potnikoma – oba sta dogodek preživela. Podor je v delu Trbovelj prekinil povezavo z elektriko – če ne bi bilo članov Trboveljske Civilne zaščite, ki so Trboveljčanom zagotovili agregate, bi ti nanjo čakali precej dlje.
Civilna zaščita je del operativnega sistema varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami. Sestavljajo jo ekipe prve pomoči, enote za veterinarsko prvo pomoč, tehnične reševalne enote, enote za radiološko, kemijsko in biološko obrambo, enota za uporabo zaklonišč, enote za varstvo pred neeksplodiranimi ubojnimi sredstvi, enote za proženje snežnih plazov, enota za hitre reševalne intervencije in službe za podporo.
Mednarodna organizacija civilne zaščite je leta 1990 1. marec razglasila za mednarodni dan civilne zaščite. Malo manj kot dve desetletji prej, leta 1972, je bil sprejet temeljni zakon, ki je civilno zaščito opredelil kot mednarodno organizacijo.
»Ta dan naj bi opomnil ljudi, kakšno vlogo ima civilna zaščita v svetu, kako življenjsko pomembna je pri spopadanju z vsemi vrstami nesreč in katastrof ter kako pomembni sta mednarodna pomoč in solidarnost tudi na tem področju,« so zapisali na za civilno zaščito pristojnem Ministrstvu za obrambo.
Naloge civilne zaščite so poleg posredovanja v primerih, kakršen je bil trboveljski skalni podor, med drugim tudi reševanje, protipožarna obramba, zasilen pokop mrličev, alarmna služba, ukrepi za zatemnitev, omogočanje zasilne nastanitve in preskrbe, evakuacija ter organiziranje zaklonišč.
MD
