Pavla Pirnat, terenska kmetijska svetovalka na Izpostavi Domžale, se vedno potrudi najti kaj zanimivega. Letos je izbrala dva primera res velikih kmetij, ki delujeta kot podjetji. Člani so se proti Krasu podali v sicer mrzlem jutru, a preko dneva se je malo le ogrelo.
Najprej so si na Studencu pri Postojni ogledali bio kmetijo Žgajnar. Anton Žgajnar je to kmetijo kupil in še vedno dokupuje zemljo. Ima 7 zaposlenih, ki skupaj z družinskimi člani usmerjajo vse svoje sile v čim bolje opravljeno delo in trženje. Redijo prašiče krškopoljske pasme in pa 400 krav molznic, ki dnevno dajo 3000 litrov rekordno kakovostnega mleka. Večino ga v lastnem predelovalnem obratu predelajo v razne sire, jogurte, kefir … in z izdelki oskrbujejo razne šole, vrtce, tudi eno vojašnico … Predelujejo tudi svinjsko in junečje meso. Nekaj njihovih dobrot so izletniki lahko tudi poskusili in po želji kupili.
Na posestvu gradu Prestranek jih je pred dvorcem, kjer se nahaja vodnjak iz 13. stoletja, sprejela prikupna Štajerka, ki jo je v tiste konce zanesla ljubezen. Veliko zanimivega jim je ob delnem obhodu in ogledu znala povedati. Seveda brez Martina Krpana, junaka teh krajev in njegove kobilice ni šlo. V času Karla šestega, ki je pustil na posestvu največji pečat, so pod okriljem kobilarne Lipica pričeli tudi s konjeništvom in ga uspešno ohranjajo še dandanes.
Ob dvorcu je tudi velik večnamenski objekt. V gostinskem delu so se okrepčali z okusnim kosilom, v sklopu pa so še ena večjih pokritih jahalnic v Sloveniji ter boksi, v katerih konje oskrbujejo drugim lastnikom.
Na prostem redijo 42 lastnih islandskih konjev za namene šole jahanja in razne tabore. To je najčistejša avtohtona pasma, za katero sta značilna še 4. in 5. hod, medtem ko pri drugih konjih poznamo samo tri.Zelo se tudi navežejo na človeka.
Posestvo je bilo kupljeno od zadruge z namenom oživeti ga in deluje kot delniška družba. Obdelujejo okoli 300 ha travnatih površin in njiv, kjer pridelajo okoli 70 ton ekološkega žita letno. V lasti imajo še ekološko kmetijo na Orehku, kjer redijo 130-glavo čredo govedi pasme Angus. Videli so tudi ogromnega plemenskega bika, ki se je pasel skupaj s konji.
Dan so zaključili v Slovenski vasi, kjer so imeli voden ogled eko muzeja Pivških presihajočih jezer, kar 17 jih je, in obnovili znanje o značilnostih Krasa.
Ključna misel tega dneva je, da je prihodnost slovenskih kmetij v sposobnosti trženja. Saj so slovenski kmetje pridni, garaški, a zgolj to je premalo. Delati zgolj zato, ker si tako navajen, je dovolj le za životarjenje, ali za veselje poleg drugega vira dohodkov. Za dostojno življenje pa je pomembno znati rezultate svojih pridnih rok tudi prodati in to za pravo ceno, po možnosti obogateno in začinjeno s primerno zgodbo, tradicijo, z zgodovino kraja, z dodano vrednostjo naravnih danosti in znamenitosti. Izletniki so se strinjali, da je možnosti ogromno, le najti in izkoristiti jih je treba.
FT
