Zato se nikar ne primerjajte s sodelavci, prijatelji, družinskimi člani, in se tudi ne obsojajte, če vas različne situacije lahko hitreje in bolj intenzivno prizadenejo. Pri stresu grenamreč za individualno zaznavanje določenih (stresnih) dejavnikov. Za nekoga že manjša nesoglasja ali nerazumevanja na delovnem mestu predstavljajo stresno situacijo, drugi se zrušijo po daljšem obdobju stresnih obremenitev, tretji kot stres občutijo slabo klimo na delovnem mestu. Pomembno je, da poznate sebe in prepoznate svoje meje ter pravočasno ukrepate. Stres na delovnem mestu in posledična izgorelost lahko pomembno vplivata na naše zdravje, na odnose na delovnem mestu in tudi doma, kar se kaže v slabši kakovosti našega življenja in slabši učinkovitosti na delovnem mestu.
Alenka Kraljič, psihologinja iz kadrovske družbe Trenkwalder svetuje, da bodite pozorni na prve znake izčrpanosti ali delovnega stresa in ukrepajte. Kot poudarja, je stres odziv našega telesa na to, kaj se nam dogaja v okolju in kako to dogajanje sami zaznavamo. Prve reakcije so po navaditelesne, hitro zatem pa so opazne tudi spremembe v psihičnem delovanju. Zato psihologinja Alenka Kraljič opozarja na nekaj ključnih dejavnikov, povezanih s stresom:
- Ne zanemarjajte vidnih sprememb in znakov na delovnem mestu. Oseba, ki je v stresu, ima pogostejše izbruhe nenadne jeze, nekateri (nekontrolirano) posegajo po določeni hrani, tretji iščejo izhod v kajenju. Nekateri se zaradi stresa umikajo od družbe, manj komunicirajo, se izogibajo stikom. Drugi postanejo dežurni godrnjači, ki se nenehno pritožujejo in iščejo v sodelavcih ter v okolici le slabo in negativno.
- Ne zanemarjajte vidnih sprememb in znakov doma. Zgodnji znaki prehajanja v stres se kažejo doma predvsem v motnjah spanja in kronični utrujenosti. Oseba, ki doživlja stres na delovnem mestu že daljši čas, pa nezavedno prenese negativno vedenje, jezo in razdražljivost tudi v družinski krog. Kažejo se lahko tudi povsem bolezenski znaki v obliki prebavnih motenj,želodčnih težav, glavobolov, bolečin in fizične izčrpanosti.
- Ukrepajte! Načeloma nas stres žene v beg pred nečim ali v soočenje z nečim. Edini pravi odgovor je slednji. Soočenje omogoča razrešitev težav, beg pa jih poglablja in še dodatno negativno vpliva na našo psihološko raven oz. psihično počutje. Pogosto se zgodi, da z iskanjem pomoči odlašamo predolgo. Večina poišče pomoč, ko so že poklicno izčrpani.
- Poiščite odgovore – najprej pri sebi. Pomembna je samorefleksija. Poglobimo se vase in razmislimo, zakaj ne moremo spati, zakaj se izogibamo komunikaciji s sodelavci, zakaj vidimo vse le črno-belo, zakaj ne vidimo izhoda. Pri tem moramo biti iskreni. Kajti to je osnova, da bomo našli prave vzroke, ki v nas povzročajo občutek stresa. Šele nato bomo lahko ukrepali. Nekateri to zmorejo sami, nekateri pa potrebujejo pomoč.
- Iskanje pomoči je znak moči in ne obratno. Pri iskanju poti iz vrtinca stresa nam lahko pomaga odkrit pogovor s sodelavcem, nadrejenim, družinskim članom ali strokovnjakom. S tem, ko se pogovarjamo o naših doživljanjih, to pomeni, da smo se odločili, da bomo ukrepali. In kadar posameznik začne reševati zaplete, se počuti dobro, prevevajo ga notranje zadovoljstvo in hormoni sreče. Zaveda se, da svoje življenje znova postavlja na prave tirnice. Za to je potrebna železna volja in priznanje sebi in okolju, da potrebujemo pomoč. Danes težko priznamo, da smo v stresu, saj to pomeni neuspeh. Bojimo se stigmatizacije, izgube ugleda, morda celo izgube službe.
- Pomembno je, da prevzamemo odgovornost za svoje delo in svoje življenje. Na strani delodajalcev je, da svoje zaposlene osveščajo o znakih in posledicah stresa, da situacije skupaj skušajo reševati učinkovito in subtilno, a svoj del naloge moramo prevzeti tudi sami. Odgovornost za reševanje stresnih situacij pri delu je na vsakem izmed nas.
