Pred nekaj dnevi so slovenski poslanci na izredni seji z večino glasov potrdili predlog, da se 2. januar vrne na seznam dela prostih dni. Ta odločitev pa ne bo vplivala le na delavce, ki bodo en dan manj preživeli na delovnem mestu, izpad dela se bo poznal tudi na gospodarstvu.
Nekateri gospodarstveniki pozdravljajo vrnitev 2. januarja kot dela prostega dne – to namreč pomeni dodaten dan počitka za delavce, ki se bodo na delo vrnili »polni novega elana in izzivov za prihajajoče leto«, pojasnjuje Iztok Živko, direktor podjetja Tevel. »Prvi delovni dan v letu ni bil nikoli zelo produktiven. Bolj je bil namenjen pogovorom in načrtovanju, tako da nismo zaradi dodatnega prostega dne prikrajšani za dobiček,« pravi.
Tudi Andrej Malgaj, direktor Avtohiše Malgaj, priznava, da 2. januar ni bil produktiven dan, čeprav delavci v preteklih letih na ta dan skorajda niso jemali dopustov. »Izgube dobička se ne bojim, saj sem prepričan, da bodo ta delovni dan nadoknadili z boljšo motivacijo in produktivnostjo,« pravi.
Tudi v podjetju Bartec varnost dodaten dela prost dan »bistveno ne bo vplival na ustvarjanje dobička ali izgube,« meni direktorica Simona Klukej. »Večjih aktivnosti za 2. januar nismo načrtovali in verjamem, da ga bodo naši zaposleni izkoristili za počitek, ki jim bo koristil, ko se bodo vrnili v službo.«
Medtem ko nekateri menijo, da se dodaten prost dan pri dobičku ne bo poznal, drugi že razmišljajo, kako bi nadoknadili izgubo. Tomaž Kralj, direktor podjetja EVJ, izgubo ocenjuje na »nekje med 10.000 in 15.000 evrov«. Kralj bi zdaj, ko je 2. januar spet dela prost dan, delavce poklical v službo 2. maja. »S tem ukrepom bi bilo gospodarstvo na istem, kot je bilo preteklih nekaj let,« meni.
Kljub odločitvi vlade, da je 2. januar dela prost dan, pa bodo delavci v nekaterih zasavskih podjetjih še vedno morali v službo. Tako bo na primer v Steklarni Hrastnik, kjer delo »zahteva prisotnost zaposlenih v proizvodnji 24 ur dnevno, vse dni v letu«, pravi direktor Andrej Božič. Steklarna bo zaposlenim, ki bodo 2. januarja delali, izplačala tudi vse dodatke, ki jih predpisuje zakon. »Seveda pa za podjetje to pomeni tudi višje proizvodne stroške,« pravi Božič.
Martina Drobne
