»Mislim, da sem vraževeren. Ampak bolj v smislu, da če nekaj daš, se ti vse povrne. Verjamem v karmo. Dobra dejanja se obrestujejo. Je pa tudi res, da tudi veliko pregovorov, ki govorijo o vraževerju, včasih drži. Veliko mi tudi pomeni pozitivna naravnanost, topel nasmeh in prijazen pozdrav. Pa naj vam črna mačka ne prečka poti (smeh).«
Lojze Čop, kuharski mojster, Podkum
»Sem vraževerna. Zelo. Strašansko rada imam pravljice, bajke, legende in ljudsko izročilo. Privlači me fantazijski svet, v kolikor je prepleten z zgodovino in preteklostjo lokalnega okolja pa me povsem očara. Tako pridno pljuvam skozi okno, če mi pred avto steče črni muc (kar se zgodi velikokrat, saj imamo enega mačjega črnuha doma), ko sem dopolnila 13 let, sem začela verjeti, da je 13 nesrečno število, med listi knjig, vrnjenih v naši knjižnici, pa še vedno zaman iščem posušene štiriperesne deteljice.«
Katra Hribar Frol, direktorica Knjižnice Toneta Seliškarja, Trbovlje
»Vraževernost? Kaj je to? Črna mačka? Ta me do sedaj ni prepričala. Mogoče prav nasprotno. Večkrat mi je že prečkala cesto. Takrat me je spomnila na vraževerje. Mogoče sem bil bolj pozoren na dogajanje na cesti. Ni je pa bilo v opozorilo takrat, ko sem se odpravil s kolesom proti Radečam. Radeč tisti dan nisem videl. Motorist me je namreč dobesedno “zgazil” kot mačka … V črne mačke zato ne verjamem. Verjamem pa, da me je nekdo obvaroval najhujšega. Mogoče sem verjel v nekakšen obred, ko sem tekmoval v kanuju na divjih vodah. Za tekme sem oblekel vedno isto majico. Zmagovalno. Majica je zagotovo pomagala. Vsaj psihično: za dober občutek in samozavest.«
Robert Halzer, profesor športne vzgoje, Hrastnik
»Z mano si ne bi mogli pomagati pri odganjanju coprnic, ker je edina vraža, v katero verjamem, čista fizika. Verjamem namreč, da energija ne nastane iz nič in se tudi ne izgubi v nič. Da obstajajo dobre in slabe energije, ki krožijo med bitji in ki jih nekatera zaznajo, druga ne. Z energijo je kot s kamnom, ki ga vržeš v vodo: sprva se valovi oddaljujejo, nato se vrnejo v »epicenter«. Zato je pomembno širiti le dobre energije. Proti slabim ne zaleže niti pljunek čez ramo. Z drugimi besedami: verjamem v preplet energij, ki vse izravnajo in prehajajo iz ene oblike v drugo. Ker tudi človek ne more nastati iz nič in izginiti v nič, posledično verjamem tudi v prehajanje bitij iz ene oblike v drugo. Trkam pa le na zdravje.«
Polona Malovrh, novinarka časnika Delo
»Verjamem, da črna mačka, ki prečka cesto pred teboj, prinaša nesrečo, zato tudi, če sem v avtu in je zunaj minus 20 stopinj, odprem okno in vedno trikrat pljunem. Včasih se zgodi, da mi v kakšni vasi, kjer je veliko črnih mačk, zmanjka sline. Vedno potrkam po lesu, da bodo izrečene besede bolj držale, v vodnjak vržem kovanec »za srečo«. Broška z napisom »Slovenija, moja dežela« iz leta 1985 mi je vedno služila kot talisman za uspešno opravljanje izpitov. Bila je moja stalna spremljevalka na izpitih, ki sem jih uspešno opravljal. Ko sem jo pozabil doma, tudi izpita nisem opravil. Ja, vraževeren sem na polno.«
Janez Žlak, direktor RTH, Trbovlje
