»Že dolgo je od takrat, ko so lekarnarji to zdrobljeno črno zlato prodajali kot »zmajevo kri«, in sicer za zdravljenje živine. Preden so ga človeške oči sploh našle, smo imeli tudi Zasavci pokrajino predvsem agrarnih lastnosti. Po tem pa so se razvile steklarne, pa imeli smo svinčarno, koksarno, celo opekarno. In cinkarno, elektrarno, da o keramični, kemični in strojni industriji sploh ne napletamo. Že takrat pač sekundarne panoge. Dobri stari časi, ki pa vendar niso bili vedno samo dobri.
Ampak, ko prijaha v jamo naša ekipa, takrat bo Zasavje pozabilo na vse dosedanje težke čase rudarjenja. Tako tiste za cajta rajha, med drugo svetovno vojno, tudi med nemško okupacijo. Takratni nemški vojaški stroj je resda zahteval ogromne količine premoga, kar ni bilo združljivo z množičnimi odhodi knapov na fronto, tokratne zahteve udeležencev tega temačnega –tlona pa so precej drugačne, a kljub temu nič kaj manjše.

Pomislila sem tudi že na stavko. Nikoli ne reci nikoli. Če me dolgo ne bo ven, mogoče stavkam. In sem moderna. Vse za svojo pravico, kot so nekdaj znali tudi knapi. S to razliko, da sama ne bom zahtevala boljših pogojev niti ne želela višje plače. Mogoče vrnitev prijavnine. Definitivno pa osemurni delavnik. Torej, dobro glejte na uro, organizatorji!«

To med drugim piše Barbara Hanžič Visinski o pripravah na Zimski jamatlon na www.jamatlon.si.

ZT

Prejšnji članekPlaz v Čemšeniku
Naslednji članekPodelili Zlato sončnico