»Ko pravi nekdo, ki jih ima že krepko čez osemdeset, da se v sebi počuti kot najstnik, mu sicer prikimamo (sploh, če smo še mladi), v sebi pa se kislo nasmejimo, ah, kar govori dedek … Ampak, kako bi v resnici vedeli, koliko smo stari, če se ne bi videli ali nam ne bi drugi povedali? Z zaprtimi očmi sem lahko star, kolikor hočem, bistveni del nas se nikoli ne postara. Če se razumem s starimi, mladimi? Z enimi bolj z drugimi manj, ne glede na leta, lahko je mlad človek v sebi star, v dobrem in slabem smislu, in obratno. Pravijo tudi, da je mladost za stare, bo že nekaj na tem.«
Benjamin Kreže, slikar in režiser iz Trbovelj


»Leta so čudna stvar, z njimi se skušam čim manj ukvarjati. Družba okoli mene je bila namreč vedno različno stara. Rada sem se družila z najboljšo prijateljico in tudi z njeno mamo popila kavo na balkonu. Včasih se počutim kot stara gospa, ki gre v posteljo že ob 9. uri, včasih pa sploh ne grem spat. Čisto odvisno.
Vsak dan se lahko počutiš drugače starega. Grem na banko in se počutim starejša, odgovorna, potem pa si na poti domov kupim kinderjajček. Razumem se z vsemi, ki razumejo mene in jih jaz razumem. Starost tu sploh nima veze.«

Manca Trampuš, pevka in kitaristka zasedbe Koala Voice iz Zagorja


»Moje razumevanje s starejšimi in mlajšimi temelji na medsebojnem spoštovanju. Kajti to je temelj za dobro sodelovanje in sobivanje. Vedno je potrebno dobro poslušati vsakogar in po razmisleku in izmenjavi mnenj uskladiti stališča in potem storiti korak naprej. Potrebna je ocena, kdaj se lahko uporabi stališče močnejšega. Starost v medsebojnem sporazumevanju ni najbolj pomemben vidik. Res pa je, da z leti pridobivamo izkušnje in v določenih situacijah bolj racionalno odreagiramo. Mladi, ki pridejo prvič v neko novo okolje in se soočajo z do tedaj neznanimi situacijami, svoje odločitve sprejemajo s svojo vihravostjo in željo po dokazovanju, vendar smo vsi bili nekoč mladi in začenjali svojo življenjsko pot.

Moj način je vedno, da se razložijo argumenti za in proti in da se najde neka skupna pozitivna rešitev za vse udeležene. Potrebno je združiti novo znanje mladih in izkušnje starejših. Aroganca starejših, ki v svojih reakcijah kažejo, kaj mi bo ta mladič govoril, kako bom jaz to uredil, se mi ne zdi pozitivna. Večgeneracijsko se povezujem s svojim delom v društvih v našem okolju.«

Vili Petrič, direktor javnega podjetja Ceroz iz Hrastnika


»Vsako življenjsko obdobje ima svoje značilnosti in posebnosti, zato je nujno, da smo v svojem ciklusu časa. Ko si mlad, sta mladostna zagnanost in vihravost normalna, z leti in izkušnjami pa naj bi to prešlo v umirjenost in modrost. Mislim, da večina ljudi nima ozaveščeno, kako imajo različne generacije različne potrebe. Največje in najmočnejše bariere med ljudmi so običajno samo posledica nerazumevanja. Idealno bi bilo, da bi se mlajši učili od starejših in obratno. Dejstvo, da si starejši ne daje pravice biti aroganten v smislu »kaj pa ti veš, si še premlad«. Otroci so naši največji učitelji, če imajo priložnost. Načeloma se dobro razumem z generacijo V (veterani), kot tudi Z (rojeni od 1995 do 2010). Verjamem, da je ključ v potrpežljivosti, strpnosti, ljubezni, predvsem pa v sprejemanju, spoštovanju in sočutju. Kakovostna starost je odločitev in nanjo se je potrebno pravi čas pripraviti. Ker delujem na področju izobraževanja, se trenutno največ srečujem s to tematiko v novih projektih, še posebej znotraj Večgeneracijskega centra Zasavje. Vsak dan znova pa se učim medgeneracijskega sodelovanja doma, v službi in v vseh odnosih z drugimi.«

Polona Trebušak, organizatorka izobraževanja odraslih ZLU iz Trbovelj


»Moram reči, da nimam problemov v razumevanju tako z mlajšimi kot s starejšimi. Res pa je, da hitreje najdem skupno točko s starejšimi. Mlade na svoj način občudujem. So naštudirani, zagnani in polni znanja. Prav z občudovanjem jih včasih opazujem, kako bi svet obračali, če bi ga lahko. Zdi se mi, da so danes mladi bistveno bolj zagnani. Pogrešam pa mogoče premalo upoštevanja nas starejših, ki imamo za sabo življenjske izkušnje. Ne bi pa mogel govoriti o aroganci mladih do starejših. Mogoče imajo drugačen odnos do nas, starejših, in jih premalo razumemo. Večgeneracijsko se povezujemo vsak dan v službi v politiki. Najbolj pristno in povezovalno pa se ta odnos kaže v društvih in klubih, v katerih delujemo. Mladim moramo prepustiti, da se uveljavijo in vodijo, seveda ob pomoči in “slišanosti” starejših. Na mladih je naša skupna prihodnost.«

Marjan Dolinšek, poslanec DZ RS SMC iz Zagorja

Prejšnji članekPraznik plesa v Hrastniku
Naslednji članekTudi zasavski smetnjaki polni hrane