Večina podjetij se zaveda, da sta sreča in zadovoljstvo zaposlenih na delovnem mestu povezana tudi z uspehom podjetja. Srečni in zadovoljni zaposleni so bolj motivirani, bolj kreativni in tudi bolj učinkoviti pri svojem delu.

Zato ni naključje, da pri nekaterih delodajalcih že obstajajo profili oziroma vloge, katerih naloga je skrb za srečo in zadovoljstvo zaposlenih na delovnem mestu. A sreča na delovnem mestu ni povezana le in izključno z dobrimi in stimulativnimi delovnimi pogoji, temveč postavlja v ospredje tudi osebno zadovoljstvo posameznika z njegovim delom in njegovo zaposlitvijo. Kako to doseči? Zagotovo to ni naloga enega samega človeka – tako imenovanega menedžerja sreče. To je kompleksna naloga, ki se jo lahko uspešno opravlja le v sodelovanju z zaposlenim in vodstvom.

Delež nezaposlenih raste in se bliža številki 90.000, kar je dobra četrtina več kot lansko leto. Marsikdo je na čakanju na delo, prihodnost je negotova, zato bo ob sreči na delovnem mestu marsikdo le zamahnil z roko – pomembno je sploh imeti delo, prejeti plačilo za svoje delo, preživeti. Vse to je res, pa vendar lahko delodajalec stori veliko, da se zaposleni, tudi ko ne opravljajo svojega »sanjskega dela« počutijo dobro, počutijo sprejete in imajo občutek, da tudi njihovo delo šteje in da je vredno. Podjetja se vedno bolj zavedajo, da izgorelost, apatičnost in depresija zaposlenih vplivajo na slabo klimo v podjetju, posledično na manjšo storilnost, več je bolniških odsotnosti in večja je fluktuacija. V obdobjih krize so dobri in učinkoviti zaposleni še bolj pomembni.

Poslušajte zaposlene

Kaj potrebujejo zaposleni za srečo? Podjetja, prisluhnite jim! Tu ni bližnjic. Plačilo in ustrezni delovni pogoji so osnova, na kateri gradimo naprej. Pogosto so to lahko male stvari, ki pa pomembno vplivajo na počutje na delovnem mestu. Vključenost v organizacijo in v uspeh podjetja spodbudi zaposlene, da vlagajo več energije v delo in so bolj zadovoljni ob zaključku delovnika. Zaposleni so lahko na primer vključeni v izbiro novega zaposlenega v svoji ekipi, sooblikujejo lahko urnik dela, predlagajo prave ideje, ki so zelo dobrodošle za izboljšave v podjetjih itd. Uravnotežene ekipe in ekipe, ki znajo ter zmorejo med seboj ustrezno komunicirati in dobro sodelovati, tudi ob pomoči organizacije neformalnih druženj, so bolj uspešne. V takšnih ekipah vlada dobro, pozitivno vzdušje, prijetna klima, večja mera pripadnosti kolektivu in zavzetost za delo. Prihod na delo pa zaposlenim ne predstavlja breme.

Menedžer sreče s ciljem zadovoljstva zaposlenega v organizaciji išče optimalne načine za dvigovanje njihove delovne učinkovitosti in pozitivne aktivacije.

Delodajalec lahko k dobremu počutju, kjer delovni proces to seveda omogoča, prispeva tudi s fleksibilnim delovnim časom oz. organizacijo dela, ki omogoča lažje usklajevanje službenega in zasebnega življenja.

Povratna informacija je izrednega pomena – prav vsak dan. Nič ne prizadene posameznika bolj kot občutek, da njegovo delo ni opaženo ali da njegovo delo ni dovolj pomembno. Naloga vodje je, da zna ovrednotiti in oceniti delo zaposlenega in mu to tudi na prav način in ob pravem času sporočiti. Ne glede na to, ali gre za pohvalo ali kritiko. Če je kritika konstruktivna in podana na spoštljiv način ter lahko prispeva k izboljšanju, jo bodo zaposleni tako tudi sprejeli in razumeli.

Dejstvo je tudi, da ljudje ne pustimo svojih osebnih čustev in morebitnih problemov pred vrati službe in tudi obratno velja enako.

Spodbujajte rast in razvoj zaposlenih

Delo bi moralo biti tudi vir osebne izpolnitve, zato mora posamezniku omogočiti priložnosti, da pridobiva nova znanja in kompetence, pri tem pa ima menedžer sreče pomembno vlogo – da najde prave vire, da se to posamezniku dejansko omogoči. V času, ko je e-učenje v vzponu, ko je tako časovno kot finančno dostopno, izgovorov za pridobivanje novih znanj ne bi smelo biti. E-učenje je priložnost tudi za vse, ki so morda izgubili službo in iščejo nove priložnosti, ki pa jih zaradi korona virusa v njihovi panogi ni – preverite številne tudi brezplačne e-tečaje.

Je vaš kozarec na pol poln ali na pol prazen?

Naša sreča ni in ne sme biti odvisna od drugih. Sami se moramo odločiti, ali bomo srečni in kaj bomo sami naredili v tej smeri. Tiste prave sreče in zadovoljstva na dolgi rok v nas samih nam ne bo prineslo le trenutno napredovanje ali dvig plače … Da, za krajše časovno obdobje to že pomeni samopotrditev, dvig samozavesti in dvig našega zadovoljstva ter sreče. Vsak dan znova se moramo pa zavestno odločiti, da bomo poskušali biti srečni, da bomo delali na sebi in na drugih bližnjih, da bomo pozitivni in da bomo skušali slediti svojim zastavljenim ciljem ter skušali premagovati ovire. Tudi raziskave kažejo, da so srečni ljudje pogosto bolj uspešni na poslovnem področju oziroma v svoji službi. Kar je razumljivo, saj ko smo srečni, oddajamo pozitivne vibracije, naš odnos do dela je bolj pozitiven, vse to pa pritegne in prepriča tudi naše sodelavce.

Morda se komu zdi trenutna situacija neprimerna za takšno osebno odločitev, kar pa ne drži. Nasprotno. Negotovost zaradi koronavirusa tako na področju našega zdravja kot zaposlitve lahko močno zagrize v našo samozavest, v naš odnos do sebe, najbližjih in tudi do sodelavcev, zato je za naše osebno počutje toliko bolj pomembno, da gradimo na sreči. Počitniški dnevi, vsaj malo odmaknjeni od delovnega okolja, so odlična priložnost za razmislek, kaj lahko sami naredimo na tem področju.

Dostikrat obstajajo v podjetjih osebe, katerih vloga in poslanstvo je ustvarjanje takih delovnih razmer, da bodo motivirajoče za zaposlene in katerih naloga je v bistvu skrb za vsesplošno dobrobit zaposlenih. Njihova naloga je lahko na primer skrb za usposabljanje zaposlenih, skrb za rast in razvoj zaposlenih, skrb za fizično in psihično zdravje zaposlenih. Lahko so to mentorji, lahko so t.i. notranji coachi, lahko so to menedžerji sreče ali pa določene osebe iz kadrovske službe ali iz službe za izobraževanje, lahko so to nekateri neposredni vodje, lahko je to služba za varstvo pri delu ali interna svetovalno psihološka služba. Obrnite se tudi na njih, povejte jim, kakšne so vaše želje in pričakovanja. Skupaj se zmore več!

Alenka Kraljič, psihologinja in direktorica operativnega poslovanja v kadrovski družbi Trenkwalder