Joža Ocepek Josipina
Sreča je
Sreča je, če te zjutraj zbudi sončni žarek,
ki posije na tvojo posteljo.
Sreča je, ko se pretegneš
in slišiš cvrkutanje ptic.
Sreča je, da lahko vstaneš
in skozi okno vidiš vse barve tega sveta.
Sreča je, če po bregu,
mimo grmov, skozi rosno travo,
srna pripelje svoja mladiča
in išče sočno travo,
ter včasih poje tudi tvoje rože.
Foto: MP Travnik
Joža Ocepek je Litijanka. Leta 1997 je izdala pesmi v pesniški zbirki Trikrat B, leta 2000 pa v zbirki Jabolčne in sončne pesmi za vsak dan. »Potem pa nič, ni bilo “časa”. Leta 2006 sem se upokojila in začela opravljati najlepši poklic: postala sem babica. Zdaj je prvorojenec star 15 let, drugorojenka pa 13 let in sta v karanteni. Babica je tudi v karanteni in to v svojem stanovanju. Ko pobrskam po svojem koledarju, sem začela pisati tam v devetdesetih letih prejšnjega tisočletja. Če mi bo uspelo, bom v prihodnjih letih zbrala pogum in energijo še za tretjo zbirko, naslov bo imela Tretja, kdo bi se mučil z naslovom!« je nekaj besed o sebi napisala Joža Ocepek. Sodeluje v skupini Lila v Litiji, kjer se ukvarjajo z vsemi vrstami umetnosti.
