Najprej so zapeli pevci moškega pevskega zbora Zarja pod dirigentskim vodstvom Mihaele Bola pesem izgnancev Oh, kako je dolga pot. Spremljal jih je harmonikar Franci Vrtačnik.
Predsednik društva izgnancev Trbovlje 1941-1945 Iztok Tolar je pozdravil vse prisotne in v svojem nagovoru opozoril, da se ne sme pozabiti na prestano gorje, ki so ga doživeli in preživeli med drugo svetovno vojno. Med drugim je povedal: »Sedaj je prišel čas, da vaši potomci prevzamemo vaše poslanstvo in vaše sporočilo prenašamo naprej. Veste, da so vas večkrat opominjali, da naj potomcem pripovedujte o vašem življenju in o dogodkih med vojno, o občutjih, ki ste jih takrat doživljali. Sedaj je čas žetve iz polj vašega življenja, da bodo vaši nasledniki ponesli vaše sporočilo naprej. Sedaj je čas, da ponovno dvignete svoj glas in z močjo vaših sinov in hčera ponovno zahtevate, da se vam končno vrne tisto, kar vam je vzel okupator, kar vam je vzela vojna.«
Zarjani so zapeli še V borbi krvavi in Bohor je vstal. Temu je sledila predstavitev dveh sestavkov, ki sta jih izbrali in pripravili profesorica Nastja Doberlet Bučarič in dijakinja 3. letnika Gimnazije Trbovlje Živa Lisec. Sestavek Prosim kruha je bil objavljen v poglavju Obledele sličice Janeza Kosa v knjigi Izgnanci in opisuje, kako so prosili z kruh, ki je bil večkrat nedosegljiva dobrina. Pripoved Marije Homar Dokler živimo, naši spomini ne morejo umreti pa pripoveduje o ženah in otrocih iz vasi Gradišče, ki so jih nagnali iz njihovih domov, njihove očete in može pa so skupaj z domovi zažgali.
Slavnostni govornik na prireditvi je bil Gregor Kaplan. Medse pa so člani društva povabili tudi tenorista Marka Železnika iz Brestanice in harmonikarja Adija Moškona. Zbrane je pozdravila tudi predsednica DIS Ivica Žnidaršič in se zahvalila vsem govornikom in nastopajočim.
Po zaključku formalnega dela so se zbrani družili ob prigrizku in pijači ter obujali spomine na dni, ki naj se nikoli več ne ponovijo.
Irena Vozelj
