Darko Kunič


Spomini v noči

Temno nebo nad Zasavjem,

tišina, mir in luči, da jih ni prešteti.

Spokojnost, ki spanca ne da ujeti,

izguba lepote v času, snu se prepustiti.

Misli ujete v nevidno trajnost, brez konca in kraja,

zaslepljenim od svetlobe ne najdejo se vrata raja.

Neznanec mu rečejo,

ker resničnost njim ni s soncem ogreta,

ker zemlja, kjer stoji

njim ni znana, njim domala je prekleta.

Neznanec na hribu le človek je,

ki njega pomen mu je tuj in neznan,

ali morda nekdo, ki jezen je sam nase,

zaprt, ne zavedajoč se tega.

On, veliki opomnik, ki spomine deli,

pa le tiho molči, s ponosom obdan,

pogled potuje mu v noč,

dobrim ljudem ne želeč zlega.

In mogočen stal bo v brezčasju,

ko moj dih bo zbogom dejal,

ko spet nekdo prvič bo zajokal,

nekoč kot jaz njegovim se spominom predal.

 

… in spet bo temno nebo nad Zasavjem,

tišina, mir in luči, da jih ni prešteti.


Foto: Darko Kunič Spomini v noči


Darko Kunič je o svojem ustvarjanju napisal: »Sem človek, ki okoli sebe zaznava marsikaj. V tem marsikaj so tudi besede, ki v povezavi s čustvi lahko ustvarijo zanimiva branja ali spoznanja. V tistem marsikaj je tudi lepota narave, zato mi tudi fotografija lepša dni, sploh domačega kraja in Zasavja, ki ju vedno nosim v srcu.«

Pesem Spomini v noči še ni bila objavljena, napisal jo je prav za objavo na našem pesniškem maratonu.