Mira Pregelj se je rodila v Litiji, 13. septembra 1905. Z družino je do leta 1915 živela v Trstu, nato se je preselila v Ljubljano, kjer se je vpisala na Kraljevo višjo realko. Zrelostni izpit je opravila junija 1922. Študij je nadaljevala na Kraljevi umetniški akademiji v Zagrebu, iz tistega časa je ohranjeno njeno diplomsko delo Ciganka (1926, olje). Po diplomi je odšla na študijsko potovanje po Italiji, ki ji ga je plačal oče, nakar se je vrnila v Litijo in začela ustvarjati. Prva povojna leta je preživljala v revščini, edini dohodek pa je predstavljala materina pokojnina in poljski pridelki, ki jih je prodajala na tržnici. Leta 1955 so ji podelili status zelo dobrega slovenskega slikarja, s čimer ji je pripadla pokojnina. Kot umetnica je živela precej neopazno. Zapustila je dela, ki so doživetje njenega lastnega sveta in ne realnega stanja časa. V vsem svojem likovnem ustvarjanju je izstopala kot koloristka in kot presenetljivo pokončna osebnost. Njena umetnost je izrazito umirjena, samosvoja in kljub obdobju, v katerem je ustvarjala, ni družbeno angažirana. V ospredje slovenske umetnosti sredi 20. stoletja jo uvrščajo predsvem zaradi neumornega oblikovanja njenega lastnega likovnega rokopisa. Njena zapuščina obsega gvaše, nekaj olj in grafične liste. V Litiji je ohranjena njena poslikava v župnijski cerkvi, nekaj fresk na rojstni hiši, ki so danes slabo ohranjene, ter znamenje, ki še danes stoji v Podkraju pri Litiji. Posvečala se je tudi linorezu in lesorezu.Slikala je na vse mogoče podlage, tudi na ostanke kartonskih škatel, obrnjene liste šolskih vaj svojega nečaka, večkrat pa je kar preslikala svoje že narejene slike.
Pogosto je razstavljala skupinsko, redkeje samostojno. Njena prva skupinska razstava je bila leta 1928 v Jakopičevem paviljonu, v okviru nastopa Četrte generacije, samostojna pa v Mali galeriji v Ljubljani leta 1953, s katero se je uvrstila med vidnejše predstavnike likovne umetnosti tedanjega časa. Razstavljala je tudi v drugih slovenskih mestih ter v Jugoslaviji. 18. decembra 1966, ob občinskem prazniku Litije, so odprli razstavo njenih likovnih del tudi v Litiji. Umrla je štiri dni pozneje, 22. decembra 1966.
Na slikarko bo letos, ko mineva 50 let od njene smrti, spomin obeležila Knjižnica Litija v sodelovanju z JSKD OI Litija in društvom Lila. Spomine na slikarko zbira Knjižnica Litija, in sicer 11. marca od 14. do 18. ure, in 12. marca od 9. do 12. ure.
TPK
