V torek, 23. aprila, so pripravili v ptujski knjižnici ob svetovnem dnevu knjige domoznanski večer, posvečen prevajalcu in filologu Antonu Sovretu.
»Vsako leto gostimo ustvarjalce z različnih področij ustvarjanja, ki so povezani z našimi kraji,« je povedala glavna avtorica in moderatorka Mira Petrovič. »Letošnji večer, ki smo ga poimenovali Sovretov večer, pa je bil še posebej slovesen. Ne samo zato, ker smo ga posvetili izjemnemu ustvarjalcu, temveč tudi zato, ker ga posvečamo jubileju našega mesta, torej 1950-letnici Ptuja, ki jo praznujemo letos. In v letu, ko se oziramo na minula stoletja, zlasti na dogodke v antični Petovioni, kaj je bolj primernega od spominskega večera na človeka, ki je živel in dihal za antiko in je eden najzaslužnejših, da antični avtorji živijo med nami tudi v našem maternem jeziku?«
Gosta večera sta bila akademik prof. dr. Kajetan Gantar in doc. dr. Matej Hriberšek. Recitale so zaupali dramskemu igralcu Vojku Belšaku, ki je bral prevode antičnih del, na harfi pa je ubirala strune Veronika Tadina.
Naš največji slovenski filolog in prevajalec iz antične književnosti je sedem let poučeval na ptujski gimnaziji in temu mestu zapustil velik pečat. O njegovih povezavah s Ptujem sta v pogovoru z Miro Petrovič spregovorila akademik prof. dr. Kajetan Gantar in doc. dr. Matej Hriberšek.
»Pomembno je Sovretovo delovanje v Muzejskem društvu Ptuj, zlasti njegova priredba in prevod Abramićevega vodnika Poetovio, ki ga je Muzejsko društvo izdalo leta 1925 in sodi še danes med pomembno literaturo o spomenikih rimskega mesta,« je povedala Mira Petrovič.
Na srečo v zadnjem času zanimanje za klasične jezike na slovenskih univerzah ponovno raste, kar je potrdil tudi dr.Hriberšek.
Ptujska leta Antona Sovreta so v knjižnici predstavili tudi na razstavi in v publikaciji Anton Sovre in Ptuj. Avtorica razstave in urednica publikacije je Mira Petrovič, dr. Kajetan Gantar pa je v njej občuteno zapisal Sovretove spomine na njegova ptujska leta, kakor mu jih je Sovre sam pripovedoval. Dr. Matej Hriberšek v prispevku obravnava Sovretov prelomni prevod Sofoklejevega Kralja Ojdipa, ki je nastal kot njegov prvi knjižni prevod v času bivanja na Ptuju. »S tem je odločno zarezal v slovensko filološko stroko in tudi širše v slovenski kulturni prostor,« je poudaril. Poleg prevoda, njegovih posebnosti in ozadja nastanka ter ohranjenega rokopisa, ki ga hrani Domoznanski oddelek Knjižnice Ivana Potrča Ptuj, in je rokopisna redkost skoraj brez primere, sta na kratko orisani tudi Sovretova izobraževalna pot in njegova ustvarjalnost iz ptujskega obdobja, ki je močno zaznamovalo in začrtalo Sovretovo nadaljnjo učiteljsko in strokovno pot.
V pogovoru je obiskovalce večera navdušil dr. Kajetan Gantar, ki je pripovedoval zanimive anekdote in življenja in dela Antona Sovreta, saj je bil njegov učenec in prevajalski naslednik. V grškem izvirniku je recitiral nekaj verzov iz 6. speva Homerjeve Odiseje in Sovretov latinski prevod Aškerčeve pesmi Brodnik.
Tudi ostale recitacije, ki jih je občuteno interpretiral Vojko Belšak ob glasbeni spremljavi harfistke, so v knjižnici izbrali po posvetu z dr. Kajetanom Gantarjem.
Posebnost Sovretovega prevoda Kralja Ojdipa je tudi njegov predgovor. Iz njega diha neka zloveščnost, ki je bila najbrž posledica splošnih razmer na področju šolstva, ki so bile klasično-humanistični izobrazbi izrazito nenaklonjene. Na srečo v zadnjem času zanimanje za klasične jezike na slovenskih univerzah ponovno raste, kar je potrdil tudi dr. Hriberšek.
Zbrane je pozdravila in nagovorila tudi Nuška Gajšek, županja Mestne občine Ptuj, ki je knjižnici čestitala za projekt, se zahvalila za opravljeno delo in odprla razstavo.
Mira Petrovič je izrazila veselje, da sta se srečanja udeležili Sovretovi rojakinji iz Šavne Peči Danica Černuta in Ana Černuta Deželak ter Fanči Moljk, promotorka velikega rojaka in avtorica Sovretove poti. V imenu Društva slovenskih književnih prevajalcev pa se je dogodka udeležil Vinko Avsenak.
V naslednjih dneh bodo poleg razstave predvajali še film Sofra iz Šavne Peči produkcije TV Krpan Laško iz leta 2006.
V družabnem delu večera so članice Društva kmečkih žena Hajdina gostom predstavile jedi iz rimske kuhinje in požele veliko priznanja.
Prireditev je izzvenela v velikem spoštovanju in občudovanju našega Antona Sovreta, kar se je izrazilo na vsakem koraku.
Razstavo bomo konec leta lahko občudovali tudi v naši Knjižnici Antona Sovreta Hrastnik.
Tekst in foto: Fanči Moljk
Skupinska fotografija: arhiv knjižnice
