Že deveto leto zapored v organizaciji društva Radi pišemo z roko poteka Teden pisanja z roko. Namenjen je ozaveščanju o pomenu pisanja z roko namesto rabe tipkovnice, pobudniki pa v tem tednu še posebej spodbujajo pisanje z roko. Vsako leto se pobudi pridružijo tudi OŠ Tončke Čeč v Trbovljah.
Kot so zapisali v društvu Radi pišemo z roko: » … strokovnjaki ugotavljajo, da naši možgani bolj kompleksno delujejo pri pisanju z roko kot pri pisanju s tipkovnico. Informacija, ki jo napišemo z roko, se v spominu ohrani dlje časa.«
Učenci in učitelji vsako leto sodelujemo v tej pobudi, tudi petošolci, ki so bili v tistem tednu ravno v šoli v naravi. Na šolski spletni strani smo pripravili novico o izvedbi Tedna pisanja z roko.
Letos smo se v tem projektu ozaveščanja o pomenu pisanja z roko povezali z učenci knjižničarskega krožka OŠ Ivana Kavčiča Izlake. Idejna vodja povezovanja, učiteljica in šolska knjižničarka Romana Poglajen, je navezala stik z nami in učenci debatnega kluba OŠ Tončke Čeč so v februarju že prejeli pisma sovrstnikov z Izlak.
Učenci so se pisem, napisanih z roko, zelo razveselili in nemudoma začeli odgovarjati, saj so jim mladi knjižničarji z Izlak postavili kar nekaj besednih izzivov: katere besede so najbolj sladke, kisle, grenke … Najlepše besede … Najslajše besede … Najsvetlejše besede … Najbolj vesele besede … Najbolj jezne besede … Besede, ki najlepše zvenijo … Besede, katerih se najbolj razveselim … Besede, katerih se najbolj razveselijo moji starši …
Mladi knjižničarji sodelovali v projektu »Teden pisanja z roko 2024«
Učenci so se izkazali v izvirnosti in kreativnosti. Pripravili smo tudi kratek video o izvedenih dejavnostih in ga objavili na šolski spletni strani.
Kot smo napovedali, nadaljujemo s projektom Radi pišemo z roko 2024 in dočakali smo ponedeljek, 25. marca, ko so se v živo srečali z učenci OŠ Ivana Kavčiča Izlake. Brez podpore ravnateljev obeh šol in celotnega kolektiva, seveda ne bi šlo. Povabili smo jih v našo učilnico na prostem, kjer smo jih sprejeli z zapestnicami prijateljstva. S prstnimi odtisi smo družno ustvarili dve sliki na identičnih slikarskih platnih – za vsako šolo svojo.
Goste smo popeljali po šoli, nato pa do Delavskega doma Trbovlje, kjer smo jim pripravili kratko predstavitev znamenitosti/posebnosti našega mesta. Delavski dom Trbovlje je predstavila (zgodovino, sedanjost in vizijo DDT) osmošolka Stela Prelogar. Sodelovanje naše šole z Mladinskim centrom je predstavila devetošolka Maša Kralj. Delovanje Zasavskega muzeja Trbovlje je predstavila osmošolka Brina Jež, nato smo se sprehodili mimo Splošne Knjižnice Toneta Seliškarja in si ogledali še zunanjo razstavo pred muzejem, posvečeno deseti obletnici zadnje rudarske stavke.
Sprehodili smo se do parka pri pošti, kjer stoji sodoben monolit. Z zadnjo predstavitvijo je učni del našega druženja sklenila osmošolka Ela Brina Sikili.
Sledilo je neformalno druženje v naravnem okolju na igralih. Preden so se učenci poslovili in si pomahali v slovo, smo že snovali ideje, kdaj jim bomo vrnili obisk. Radi bi se jim tudi zahvalili za skrito presenečenje, ki so nam ga pripravili … zapestnice prijateljstva in čokoladni posladek.
Skupna umetnina pa že krasi steno v naši šolski knjižnici.
Urša Bajda, mentorica v projektu na OŠ Tončke Čeč
Foto: OŠ Tončka Čeč
