V okviru raziskave kakovosti živil, ki jo v Sloveniji izvaja Inštitut za nutricistiko, so preverjali prehransko kakovost predpakiranih živil v Sloveniji, Nemčiji, Španiji, Veliki Britaniji in na Nizozemskem. Posebno pozornost so namenili živilom, ki jih proizvajalci označujejo kot bolj zdrava ali imajo posebno ugodne prehranske lastnosti. Živila so vzorčili naključno, ocenjevali pa so celokupno prehransko sestavo.
V raziskavi so ugotovili, da so najmanj pogojev za razvrstitev med bolj zdrava živila izpolnjevala vzorčena živila iz Slovenije, največ pa v Veliki Britaniji. Med prehransko bolj ugodna živila so razvrstili le 39 % slovenskih vzorcev, medtem ko je bilo v Veliki Britaniji takšnih vzorcev 53 %. Podobni so tudi rezultati vrednotenja živil, ki so bila s strani proizvajalcev označena kot zdrava. Le polovica takšnih vzorcev iz Slovenije je izpolnjevalo kriterije za prehransko ugodna živila, medtem ko je bil ta delež na Nizozemskem kar 81 %.
V raziskavi so tudi ugotovili, da z zdravstvenimi trditvami označena živila v povprečju sicer vsebujejo nekoliko manj energije, sladkorja, nasičenih maščob in natrija ter več prehranskih vlaknin, vendar pa razlike večinoma niso bile zelo velike. Že manjša omejitev uporabe zdravstvenih trditev bi po mnenju raziskovalcev od proizvajalcev terjala, da bistveno izboljšajo hranilno sestavo živil, ki jih predstavljajo kot bolj zdrava.
Seveda je odvisno tudi od potrošnikov. Če bodo pogosteje posegali po živilih z ugodno prehransko sestavo, se bo na povpraševanje z večjo in kakovostnejšo ponudbo odzivala tudi živilska industrija. Navaditi pa se bo potrebno na nekoliko manj sladka, manj mastna in manj slana živila.
ZT
