Skupnost varstveno delovnih centrov Slovenije je v sredo, 25. januarja, organizirala okroglo mizo o realni in vključujoči deinstitucionalizaciji v Sloveniji. Sodelovalo 42 povabljenih udeležencev iz slovenskih VDC, CUDV, Inštituta RS za SV, MDDSZ, Ministrstva za solidarno prihodnost, SZS, Skupnosti CSD Slo in Skupnosti socialnih zavodov Slovenije.
Temelj uspešne deinstitucionalizacije ni v številu ljudi, ki živi v 1 “hišici”, ampak kulturi celotne družbe, ki temelji na solidarnosti in vključenosti vseh ljudi vanjo. Kje smo tu v Sloveniji?
Na okrogli mizi smo izvajalci SV storitev za odrasle osebe z intelektualno oviro izpostavili izhodišča, dobro prakso deinstitucionalizacije pri naših storitvah in programih, na katerih je potrebno graditi naprej. In to tako pri kratkoročnih aktivnostih kot tudi dolgoročni strategiji deinstitucionalizacije v Sloveniji, ki mora upoštevati tako vidik uporabnikovih potreb, kot tudi realne možnosti izvajanja storitev glede na demografsko sliko, omejene kadrovske in finančne možnosti ter družbeno pripravljenost na vključevanje naših uporabnikov v lokalno okolje. Pomembno je, da smo izvajalci vključeni kot enakovreden partner v načrtovanje strategije deinstitucionalizacije, saj poznamo aktualno stanje in smo na koncu tisti, ki bomo načrtovano morali izvesti.
Pristojni so nam povedali, da se osnutek strategije piše v ekspertni projektni skupini za deinstitucionalizacijo na MDDSZ v tesnem sodelovanju z Inštitutom RS za socialno varstvo. Izvajalci in vsi ostali deležniki bomo vključeni v predstavitev osnutka in delavnice predvidoma v februarju 2023 in bomo imeli vpliv na končno zapisano verzijo Strategije deinstitucionalizacije v Sloveniji. Do junija 2023 naj bi bila strategija sprejeta.
Izvajalci smo poudarili, da želimo, da smo vključeni pri vseh načrtovalnih in izvedbenih aktivnostih glede sprememb, ki nas zadevajo, saj verjamemo, da le povezano lahko premaknemo naš sistem podpore za osebe z intelektualno oviro v tisto smer, ki bo res po »meri« posameznega uporabnika in hkrati realno izvedljiva ob zmožnostih, ki nam bodo na voljo. Da upoštevamo slovensko realnost, dobre prakse in ne kopiramo tujih modelov in smernic brez kritične presoje o posledicah, ki nas lahko v materialnem in nematerialnem smislu »drago stanejo«.
Dr. Špela Režun
Foto: VDC
