Leta 2023 naj bi v veljavo stopil predlog razdelitve Slovenije, ki državo razdeljuje na 11 pokrajin. Zasavskih pet smo tokrat vprašali, ali so za ali proti takšni razdelitvi. Kaj menijo, da bi Zasavje s tem pridobilo, kaj izgubilo? Kako bi oni razdelili, kako povezali slovenske občine?

Franci Brinovec, član IO in starešina rudarske čete RMED Srečno Zagorje

Res je, slišal sem za nov predlog razdelitve slovenskih pokrajin. Če bo ta obveljal, bodo vse zasavske občine v skupni regiji, ki obkroža Celje. Slovenijo bi razdelili na regije Mestne občine Ljubljana, Dolenjsko, Gorenjsko, Goriško, Južno Štajersko, Vzhodno Štajersko, Zahodno Štajersko, Koroško, Primorsko-notranjsko, Savinjsko-šaleško in Pomursko pokrajino.

Zasavje bo v primeru, da se predlog sprejme, spadalo pod Južno Štajersko. Če je to prav, ne vem, mislim pa, da so bili že tudi predlogi s strani zasavski županov o zasavski regiji, kamor bi poleg Zagorja, Trbovelj in Hrastnika dodali še Šmartno pri Litiji in Litijo. Sicer bi bila to najmanjša pokrajina, kot je nekoč že bilo izoblikovano zaradi geografske in socialne specifike območja. Pravilno bi bilo, da bi bile občine enakopravno zastopane. Prav bi bilo, da dobi Zasavje poseben status in s tem večjo moč v slovenskem prostoru. Mislim, da gre za pozitiven predlog.

Zasavje ima argumente in utemeljitev za takšno ureditev. Zasavje je degradirano, ker so ga generacije leta in leta izkoriščale, zato je potrebno posebne obravnave. Vse pa je odvisno od državne politike, zadnjo pa bodo rekli še v Državnem zboru.


Nasta Doberlet Bučalič, profesorica sociologije in filozofije na GESŠ Trbovlje

Razdelitev Slovenije na pokrajine je lahko zelo funkcionalna in koristna, a pomembno vprašanje je, kako oblikovati pokrajine in katere kriterije pri tem upoštevati. Če bomo s tem pridobili le dodatne administrativno-birokratske naloge in opravila, potem raje ne. Pokrajine same po sebi nič ne obetajo, obetajo pa ljudje s svojim znanjem, modrostjo, izkušnjami, vrednotami. Hm, Zasavje? Že občine med seboj minimalno sodelujejo, vsaka obdeluje le svoj “vrtiček”, zato navzven niti daleč ne pridemo. Dokler ne spremenimo miselnosti o samozadostnosti znotraj občine, nam tudi nove sugerirane povezave ne bodo koristile. Stereotip Zasavja pa se bo veselo ohranjal naprej.


Nina Kmetič, predsednica KS Krnice – Šavna Peč, Hrastnik

Predlog razdelitve Slovenije, ki državo razdeljuje na novih 11, pokrajin sem zasledila ravno, ko je ta novica prišla v javnost. Žal sem premalo podrobneje seznanjena glede samega predloga, torej o njegovih prednostih in o tem, kaj nam ta razdelitev prinaša, zato bi o tej temi težje razpravljala.

Meni se sedanja, ti. statistična ureditev ureditev pokrajih, zdi primerna. Menim, da tudi ostalih prebivalcev ne moti in bi jih ta sprememba predvsem zmedla in povzročila razburjenje. Zasavje naj ostane Zasavje. Našo regijo sestavljamo prebivalci treh mest. Četudi smo razdeljeni in vsak ponosno zagovarja svoje mesto, pa smo kot Zasavci še vedno povezani. Naj ostane tako, kot je.


Kristina Renko, ravnateljica OŠ Ivana Skvarče, Zagorje

Slovenske dežele so se oblikovale v srednjem veku, še vedno so prisotne v našem zgodovinskem spominu, meja med Kranjsko in Štajersko je potekala prav pri nas. Pokrajine bi načeloma morale prinesti decentraliziran razvoj Slovenije, kar je dobro. Opcije, ki so na razpolago, imajo svoje prednosti in pomanjkljivosti. Zasavje je sicer zaključena celota, vendar je premajhno za samostojno pokrajino. Če bi bili del osrednje slovenske regije, bi bile razlike v razvoju velike, v spodnjo Štajersko pa v preteklosti nismo gravitirali. Morda bi se lahko povezala Zasavje in Posavje. Pri odločitvah bodo gotovo pomembno vlogo igrali politični interesi. Želim si, da bi prevladale odločitve stroke v korist skladnejšega razvoja Slovenije.


Roman Turnšek, predsednik DPMŽ Trbovlje in novinar

Sam, pravzaprav, glede tega nimam nekega posebnega mnenja. Ne vem, kaj je pravzaprav bistvo in namen tega predloga o razdelitvi, čemu sploh, kaj bi ali česa ne bi pridobilo tako Zasavje kot ostali predeli Slovenije …

Oziroma pač menim, da v tej državi že precej časa pravzaprav ne vemo, kaj bi radi. In še manj, kako do tega. Se mi zdi, da že od osamosvojitve dalje ali malce po njej ne. Poskuša se to pa ono, kar komu in vsakokratni oblasti pač pride na pamet. Haska pa… bore malo, če sploh kaj.

V Sloveniji je po mojem že občin in vsega, kar gre zraven, veliko preveč. Da o uradnikih, javnem sektorju idr. niti ne govorim. In rezultat? Kup enormnih stroškov pa država, ki ne funkcionira v nobeni stvari in na nobenem področju, povrh pa še nenormalno draga. Osebno me pravzaprav zares pozitivno čudi, da sploh še obstaja že na papirju, kaj šele sicer. Zdaj bi se torej še nadalje delili? Kup besedičenja in obljub o drugi Švici ipd je bilo. In danes?

Na misel mi je prišel New York. Večmilijonsko mesto, resda razdeljeno na posamezne predele in okraje, a z enim županom in eno občinsko oblastjo. Na koliko že milijonov? Pa vse »štima«. Pa pri nas?