Tatjana Pregl Kobe je na medijskem večeru govorila o spajanju likovne in pesniške govorice. Poudarila je, kako je to naravno pri majhnih otrocih in npr. slikanicah, kako pa se te stvari kasneje izgubijo. Predstavila je tudi razloge, zakaj, in svoje poskuse, ko je po obrnjenem postopku s pesmijo ilustrirala slike v treh svojih zbirkah otroških pesmih Slike za pesmi, pesmi za slike. Podobno je poskušala tudi pri Arabeski, ko je z besedami slikala podobe. Te svoje poskuse združevanja pesniške in likovne govorice je pred publiko v galeriji ponazarjala z branjem nekaterih zapisov.
Z Romanom Rozino je spregovorila tudi o tem, ali je človeški refleks, da skuša razumeti stvari, ovira pri dojemanju npr. liričnih pesmi in abstraktivnih slik; ali so likovni vodniki na nek način medvedja usluga, če predpisujejo »pravilno« razlago; zakaj v času, ki je bolj vizualen kot kadarkoli, tako malo ljudi zanimajo likovna dela; o tem, ali da ali ne popravljati stanje na trgu z javnimi sredstvi v obliki subvencij, štipendij, in zaključila s tem, kako se pa veliko in vse več ljudi odloča v starosti začeti pisati, slikati … Pregl Kobetova je ob tem dejala, kako je to lepo, da se ljudje ukvarjajo s stvarmi, ki jih veselijo, da pa je seveda nerealno pričakovati, da bodo tako nastajali veliki presežki, se pa širi krog zanimanja za neko ustvarjalnost.
Obiskovalci so na tovrstnih večerih v galeriji po pogovoru vedno postreženi s čajem, tokrat pa jih je dodatno obdarila tudi sama gostja. S seboj je namreč prinesla veliko nakupovalno vrečo svojih knjig za otroke in odrasle ter jih razdelila med publiko.
Medijski večer z Romanom Rozino bo na sporedu tudi decembra. V kakšno temo in s katerim sogovornikom bo takrat ugriznil, še ni znano, je pa povabil vse, naj ne razmišljajo preveč, ali bi prišli ali ne. »Ve se, da Delavski dom Zagorje obiskovalcem postreže s čajem, pri gostih pa nikoli ne veš,« je malo v šali malo zares dopolnil svoje povabilo.
TPK
