sobota, 13 aprila, 2024

Iz te kategorije

Sledi korakov: Cveta Stepanjan

Pred štiridesetimi leti, torej v letu 1984, se je življenje naše tokratne sogovornice Cvete Stepanjan dobesedno obrnilo na glavo. Aretirali so njenega moža Agopa, glasbenika. Takrat sta imela tri otroke. Agop, armenskega rodu s slovenskim državljanstvom, je v Slovenijo prišel več kot deset let prej iz Bolgarije, kamor se je njegova družina zatekla v času turškega genocida nad Armenci.

V Slovenijo, oziroma v takratno Jugoslavijo, je Agop prišel po več svobode, kot je menil, da jo ima v Bolgariji, tudi po bolj sproščeno življenje. Žal je tako življenje trajalo le do leta 1984, ko se je proti njemu in še Aleksandru Aleksandrovu, Milanu Pfajfarju, Stevanu Dostanu, Rade Lazareviću, Venclju Gašperšiču, Lazarju Semerdžijevu, Milku Cočevu in Georgiju Angelovu začel komunistični montirani sodni proces, ki je njega, prej naštete in njihove družine pahnil v neznosno trpljenje.

Lahko si mislite, kako je biti obsojen na dolgoletne zaporne kazni, trpinčenje v zaporih, mučenje, nenehno zasliševanje, in to ob dejstvu, ne da bi za kakršnokoli obsodbo, obtoževanje ali krivdo obstajal najmanjši dokaz. Zato sem Agopovi ženi Cveti najprej zastavil vprašanje, kako gleda na nespametno odločitev Golobove vlade, da kar tako z levo roko ukine dan spomina na žrtve komunističnega nasilja.

Slišali boste, kaj je odgovorila. V nadaljevanju je spregovorila najprej o svojem otroštvu, ki ga je preživljala na Gorenjskem, kjer še vedno živi in potem še o družini njenega moža Agopa, ki mu je nekdanji komunistični režim vzel človeka vredno življenje. Slišali boste, kako je prišlo do njegove aretacije, kako so dvakrat prostost za nekaj dni vzeli tudi njej, otroke pa pustili same doma, kako so jo neprestano obiskovali pripadniki Udbe oziroma Službe državne varnosti, kako so v njeno stanovanje vdirali policisti oziroma takratni miličniki, vojaki, udbovci, kako so prestrašili njune otroke in tudi, kakšnemu terorju je bil podvržen njen Agop in omenjeni iz tega montiranega političnega procesa.

Cveta se je navkljub vsem grožnjam, navkljub vsem lažem, kolikor se je lahko, borila za svojega Agopa in za njune otroke, a komunistična oblast, tako tista v Jugoslaviji kot v Sloveniji je bila neomajna. Igor Omerza je leta 2016 v svoji knjigi 1984- Orwellovo leto Agopa Stepanjana zapisal: »Temeljni vzrok njihovih aretacij izvira iz poletja 1979, ko se je socialistični vladar Jugoslavije Josip Broz Tito s skupino najbližjih sodelavcev odločil, da je potrebno na vsak način v državi “milom ili silom” najti osebe, ki vohunijo v korist bolgarske obveščevalne službe, da bi tako lahko učinkovito odgovorili na montiran proces, speljan v Bolgariji proti jugoslovanskemu državljanu Mihailu Kuševskemu. Skratka, na montiran proces so se odločili odgovoriti z montiranimi procesi.«

Cveta nam pove: »Dva dni po razsodbi mi je prišel udbovec povedati, da je moj Agop dobil devet let zapora.« Tistega leta, ko nekateri zmotno menijo, da smo (že) živeli v prijaznejšem času komunizma, so uničili mnoga življenja. O tem v prvem delu oddaje govori ena od žrtev komunističnega nasilja Cveta Stepanjan. Čez nekaj dni pa objavimo tudi drugi del.

Igor Gošte

Foto: Matjaž Lavrič


 

Prejšnji prispevek
Naslednji prispevek

Isti avtor