Boris Karlovšek se je v zadnjem obdobju proslavil z nekaj uspešnimi deli za mladino, knjigo o Leonu Štuklju, pa tudi z napetimi kriminalkami. V njih najdemo (tudi) sledi njegovega življenja, ki ga je pred kratkim v daljšem intervjuju opisal v reviji Reporter. Tokrat pa je o poteh in stranpoteh svojega življenja spregovoril v knjižnici Antona Sovreta v Hrastniku.

Čeprav v kriminalki Tajni policijski sodelavec piše v tretji osebi, je veliko zapisanega še kako resnično. Dogodki iz romana so sicer izmišljeni, predrugačeni, tudi imena, del dogodkov pa ima osnovo v realnem življenju. Tako je ta knjiga tudi njegova življenjska zgodba, ki se začne, ko se je naivno vpletel v dogodke, ki so ga nazadnje pripeljali v zapor. Roman je del trilogije (Domovina, Patriot), ki govori o korupciji pri nas, tako orožarski, kot pri lastninjenju podjetij in v sodni veji oblasti.

Drugi del knjige Tajni policijski sodelavec 2 pa je napisana v prvi osebi in opisuje njegovo življenje v zaporu, od koder je bil potem zaradi oprostitve izpuščen. Omenimo še, da je kot policijski sodelavec doživel marsikaj zanimivega in se še bolj kot kdajkoli prej seznanil, kako se korupcija pri nas izvaja. V knjižnici je spregovoril tudi o svojem kriminalnem romanu Minister, ki ga je letos izdala Založba Primus. V romanu boste prebrali marsikaj zanimivega iz časov orožarskih poslov, korupcije v vrhovih vlade in umoru ministra. Pravzaprav še bolj o ozadju ministrovih nečednih poslov. Pa tudi kakšno zanimivo o prodaji velikega velenjskega podjetja Kitajcem.

V pogovoru nam je pojasnil, kaj ga je privedlo do sodelovanja s policijo in kako je v zaporu napisal kar devet osnutkov romanov, ki bodo zagotovo kdaj tudi objavljeni. Nenazadnje je v šali dejal, da želi dohiteti še bolj plodovitega brata dvojčka Igorja, pisatelja in pravnika. Vredno si je zapomniti njegove besede iz uvoda pogovora, ko sem omenil, da sprva tudi sam nisem vse razumel o njegovi kalvariji s sodnimi postopki: »Najbolj žalostno je to, da tudi na sodišču šele potem, ko je vse mimo, razumejo ali spoznajo, zakaj je sploh šlo.« Slišali boste, kaj se je zgodilo z 200 tisočaki, ki jih je posodil, nikoli dobil nazaj in pristal v zaporu, pa tudi zanimiv opis njegove primarne družine petih otrok, očeta prevoznika in mame gospodinje. Več pa v posnetku.

Igor Gošte

Foto: Matjaž Lavrič