»Spoštovani Savus, zazdelo se mi je prav, da bi v tem predvolilnem času malo več zvedeli o tej zanimivi deželi Škratlandiji, pa sem vam poslal tale potopis, bolj esej kot to. Prepričan sem, da bo nekaj prispeval  k bolj objektivni sliki o tej deželi. Lepa hvala in srečno!« Takole kratko in jedrnato je v spremnem dopisu ob poslani pesmi tokrat zapisal zagorski pesnik Vlado Garantini.

Škratlandija

Geografsko: državica na sončni strani Alp,

na zemljevidu Evrope komaj opazna lisa,

po škratih poimenovana Škratlandija,

meji z Romani, Germani, Huni, Slovani.

V njej še skozi divje soteske tečejo neukročene reke,

padajo slapovi, šumijo gozdovi,

hladijo sapice, rjovejo viharji,

treskajo pogoste strele, buči Adrijansko morje.

Vzhaja toplo sonce in zahaja za obzorje,

mesec ga ponoči zamenja na straži.

Škratlandija je zelo omikana dežela,

ima sijajne umetnike, znanstvenike, učenjake,

podjetnike, učitelje, športnike junake.

Pri politikih pa nima sreče take.

Včasih je bila dežela veliko večja,

a so lakomni sosedi barbarsko trgali

košček za  koščkom in jo dodobra obžrli,

domači politiki so pri tem pomagali.

Prebivalci, v večini Škrati, so med sabo hudo sprti

in se kot žemlje delijo na dve polovici:

levi demokrati in desni avtokrati;

zaradi takšnih delitev so se v nekdanjih časih

med sabo klali, izdajali, tujcem hlapčevali.

Tega se je treba vedno ogibati in  bati.

V Škratlandiji so pogoste volitve, redne in izredne,

pred njimi je dolgo časa predvolilno tekmovanje,

ki iz dneva v dan vse bolj prerašča v obsedno stanje.

Deželo okupirajo plakati, z njih se režijo

in nagovarjajo Škratinje in Škrati.

Na vseh televizijah in radijskih postajah nastopajo

strankarski veljaki, obljubljajo raj v deželi, nebesa,

se z besedami boksajo med sabo, padajo nizki udarci.

Na mitingih nastopajo s kandidati, točijo pijače,

ponujajo mesnine in druge dobrine Škratlandije.

Z avtobusi obiskujejo deželo, se dobrikajo, dajejo obljube.

Po volitvah eni pojejo, plešejo, nazdravljajo, se veselijo,

drugi pa jokajo, ne priznajo poraza, zanj nasprotnike krivijo.

Zmagovalci potem dolgo skup klamfajo parlament, vlado,

potem gre pa spet vse po starem, čeprav ima frišno fasado.

Škrati obljubljajo, da bo tokrat drugače in bodo

lahko končno brez šikaniranja in kazni v Škratlandiji

tisto davno, znano pesem  zapeli:

»Ko bo svoboda nam vsem zasijala,

ko bo svoboden naš rod,

takrat se pomlad bo nam vsem prismejala,

takrat pomlad, pomlad bo povsod.«

Savus

Foto: arhiv Savus