Mira Marinko


Školjka

Školjka skriva se,

v globinah tiho le ječi,

morje jo pestuje,

dokler se biser ne rodi.

 

Razprla duri je,

sprostila energijo,

in glej,

biser v njej

odseva

prikrito bolečino.

 

Zbiram bisere,

bisere svetleče,

jih nalagam v šatuljico,

kot opomnik

izgubljene sreče.

 

Nekoč jo bom odprla,

si okrasila dekolte,

poglede bo privabljala ogrlica,

ki o bolečini školjke

nič ne ve.


Foto: MP Morje


Mira Marinko je doma v Rimskih Toplicah. »Ker pa že skoraj 30 let delam v Zasavju in spremljam tamkajšnjo kulturno sceno, se nekako čutim že pol Zasavčanko. Delam v osnovni šoli v Hrastniku kot učiteljica likovne umetnosti in zgodovine. V prostem času, ki ga ni veliko, precej berem, malo slikam in v zadnjem času napišem tudi kakšno pesem. Ne pišem še dolgo, pred tremi leti sem napisala svojo prvo pesem v življenju, tako da se ne štejem za prekaljenega pisca. Imam le dve objavljeni pesmi v zbirki Jesenske misl. Tudi pesniške zbirke nimam. Morda jo izdam nekoč, z lastnimi ilustracijami. To bi bilo lepo, morda, ko bom velika. 😊« je zapisala v kratki predstavitvi Mira Marinko.

Pesem je objavljena premierno.