Mira Marinko
Školjka
Školjka skriva se,
v globinah tiho le ječi,
morje jo pestuje,
dokler se biser ne rodi.
Razprla duri je,
sprostila energijo,
in glej,
biser v njej
odseva
prikrito bolečino.
Zbiram bisere,
bisere svetleče,
jih nalagam v šatuljico,
kot opomnik
izgubljene sreče.
Nekoč jo bom odprla,
si okrasila dekolte,
poglede bo privabljala ogrlica,
ki o bolečini školjke
nič ne ve.
Foto: MP Morje
Mira Marinko je doma v Rimskih Toplicah. »Ker pa že skoraj 30 let delam v Zasavju in spremljam tamkajšnjo kulturno sceno, se nekako čutim že pol Zasavčanko. Delam v osnovni šoli v Hrastniku kot učiteljica likovne umetnosti in zgodovine. V prostem času, ki ga ni veliko, precej berem, malo slikam in v zadnjem času napišem tudi kakšno pesem. Ne pišem še dolgo, pred tremi leti sem napisala svojo prvo pesem v življenju, tako da se ne štejem za prekaljenega pisca. Imam le dve objavljeni pesmi v zbirki Jesenske misl. Tudi pesniške zbirke nimam. Morda jo izdam nekoč, z lastnimi ilustracijami. To bi bilo lepo, morda, ko bom velika. 😊« je zapisala v kratki predstavitvi Mira Marinko.
Pesem je objavljena premierno.
