Vsak teden ob sredah zvečer vam predstavljamo enega izmed umetnikov 58. Slikarske kolonije Izlake-Zagorje 2021 ter njihovo delo. Poskusili bomo videti svet skozi njihove oči. Avtorje predstavlja umetniški vodja kolonije Milan Razboršek. Danes predstavljamo Anjo Jerčič Jakob, docentko za slikarstvo na pedagoški fakulteti Univerze v Ljubljani.
Anja Jerčič Jakob
Rojena je bila leta 1975 v Slovenj Gradcu. Leta 2000 je diplomirala na Akademiji za likovno umetnost in oblikovanje v Ljubljani. Na isti ustanovi je leta 2004 zaključila magistrski študij grafike in tri leta kasneje še magistrski študij slikarstva. Je članica Zveze društev slovenskih likovnih umetnikov in od leta 2006 tudi samozaposlena v kulturi. Trenutno je docentka za slikarstvo in opravlja pedagoško dejavnost v okviru formalnih in neformalnih izobraževalnih modelov. Kot likovna ustvarjalka deluje na področju slikarstva, grafike in ilustracije.
Pravijo, da bi bila narava popolna, če po njej ne bi lomastil človek, spet drugi pa imajo človeka za njen čudež. Človekova prisotnost v naravi ni problematična, problem je le v tem, da v njej igra vlogo boga, ne pa partnerja. Marsikaj bi se lahko od nje naučil, če bi ji prisluhnil in se z njo identificiral.
Predvidevam, da bi se Anja Jerčič Jakob s trditvijo strinjala, saj ji je mar za naravo, zato si jo je tudi izbrala za izhodišče svojega likovnega raziskovanja. Njen motivni svet je raznolik, saj ji ne gre le za njegovo direktno preslikavo, ampak ji služi kot sredstvo za izražanje globljih resnic o naravi in življenju nasploh.
Nekulturni plevel med kulturnimi rastlinami ni zgolj nebodigatreba, ampak soigralec v življenjski borbi za obstanek. Padla, z mahom poraščena in strohnjena drevesna ”trupla” niso zgolj poraženci, ampak humus za novo življenje. Slikarka uspe na svojevrsten način nekaj nevidnega napraviti vidno. Za kaj takega je potreba tudi izpiljena likovna tehnika. Pri tem uporablja klasične likovne materiale in tehnike (olje, jajčna tempera), ki pa jih uporablja na sodoben način (med drugim tudi dripping).
Energično plastenje z menjavanjem lazurnih in pastoznih partij oblikuje izrazito tridimenzionalno ploskev, ki deluje zračno in prosojno. K temu dodatno prispeva tudi uravnotežen kolorit, v katerem barve ne tekmujejo med seboj, ampak sodelujejo.
Zanimivo je, da so vsa dela poimenovana s konkretnimi naslovi, kar pa ne zmanjša občutka, da v slikah lahko prepoznamo intimne arhetipske pokrajine.
Milan Razboršek
Foto: Milan in Urška Razboršek
