Silvestrovanje

»Od starega leta se bom poslovila v krogu prijateljev in družine. Moje delo je takšne narave, da večino časa v službi preživim na poti in z ljudmi. Zato sem za praznike rada doma. Silvestrovanja so mi všeč, ker sem takrat z ljudmi, ki jih imam rada. V najlepšem spominu mi je ostalo silvestrovanje, ko smo jo mahnili s prijatelji na nočni pohod in nas je novo leto ujelo nekje sredi gore, saj smo zaradi snega hodili bolj počasi. V dolini so se začeli ognjemeti, razgled je bil čudovit in smo kar tam na sredi poti odprli šampanjec, ki smo ga imeli s seboj v nahrbtniku, nazdravili in občudovali direndaj in ognjemete daleč v dolini. V najslabšem spominu pa imam silvestrovanje v Bovcu, ko so nam opolnoči metali petarde pod noge in je bil močno neprijeten občutek, saj nisi vedel, kje v tvoji bližini bo naslednjič počilo. Novo leto moram tudi letos začeti s pohodom na bližnjo goro, saj veste, kaj pravijo, tisto, kar počneš prvi dan v letu, počneš potem vse leto. In hoja v hribe mi je res v veliko veselje. Srečno vsem!«

»V dneh okrog novega leta bom v Budimpešti, kjer se bo nekaj sto mladih kristjanov iz cele Evrope zbralo na srečanju, kjer bomo obravnavali določene vidike bibličnega razodetja, obiskali nekaj znamenitosti, prepevali na ulicah in se končno preprosto zabavali. Silvestrski večer bo imel tri dele: v prvem delu pripravljamo slavnostno večerjo v preddverju ene izmed tamkajšnjih univerz; sledila bo daljša molitev, v kateri bomo Jezusu izročali vse, kar je v nas, in nekaj minut pred polnočjo popolnoma utihnili; ob primernem trenutku bomo imeli zabavo z nekaj alkohola, a nič pijanimi ali drugače omamljenimi. Takšen način preživljanja silvestrske noči prakticiram že vrsto let in mi izredno ustreza. Rad imam kombinacijo trezne zabave in duhovnosti. Upoštevajoč odziv na naš dogodek – in vem, da je tovrstnih dogodkov še precej – je dosti mladih, ki si želijo in izbirajo takšen alternativen način zabavanja.«

»Točno vem, kje bom pričakala novo leto: doma v postelji. Kot že zadnjih precej let. Letos se je sicer napovedala moja sestra, da pride, in kolikor naju poznam, bova vsaka na svoji strani kavča prismrčali v novo leto. Lahko pa, da bo drugače. Ampak dvomim. V bistvu sem jaz popolnoma, absolutno in mislim da najboljši primerek jutranjega človeka. Vstajam zgodaj, res zgodaj med 3. in 5. uro zjutraj in ko odprem oči sem pripravljena za najboljše dosežke dneva. Če bi obstajala kaka služba z delovnim časom med 4. in 10. uro zjutraj, bi bil moj delodajalec zelo zadovoljen z mano. Ko so dnevi daljši, si preko poldneva privoščim kitico ali dve lepotnega spanca, v tem delu leta pa je škoda vsake minute dnevne svetlobe za spanje. Posledično sem ob 10. uri zvečer popolnoma brez energije. Tako funkcioniram že, od kar vem zase. In da ostanem pokonci do jutranjih ur: no, razlog mora biti vsekakor bolj zanimiv in motivacijski, kot je sprememba datuma. Ob zastavljenem vprašanju sem malo razmislila in ugotovila, da se dejansko spomnim samo dveh »silvestrovanj«: tistega iz leta 1988 v 1989, ko sem na prvem silvestrovanju s prijatelji naredila celo dramo, in pa še tistega izpred 19 let, ko sem bila ravno v prvem tromesečju nosečnosti. No, pač, pričakovanje novega leta ni moje najljubše opravilo v letu. Kozarec šampanjca in tatarca si privoščim takrat, ko mi to paše.«

»Letošnje slovo od starega leta bo malo drugačno od prejšnjih, saj smo se s prijatelji odločili, da novo leto pričakamo na prostem, ob morju, v Izoli. Do sedaj smo silvestrovali praviloma v prostorih, od stanovanj, gostiln, restavracij, hotelov, dvoran, tudi v toplih krajih. Ja, bilo je kar nekaj nepozabnih silvestrovanj in upam, bo še kakšno takšno tudi v prihodnje.«

»Slovo od starega in pozdrav novemu letu se bo zgodil kar pri meni doma. Nikoli ni bilo posebnih želja za silvestrovanje drugje. Pred leti sva se z možem udeležila silvestrovanja na prostem na Ljubnem. Enkrat pa smo skupaj s člani SSK Ljubno pričakali novo leto ob vznožju ljubenske skakalnice. Na predvečer novega leta poskrbim za skupno večerjo. Potem gredo mladi po svoje, midva pa običajno pred televizijo pričakava novo leto. Že nekaj let pa imamo dogovor s sosedi, da se dobimo po polnoči, si voščimo in nazdravimo.«