torek, 11 februarja, 2025

Iz te kategorije

Šef jih je poslal med ljudi

Kaj je bil namen vašega obiska v Zasavju?
Predsednik Junker je na začetku mandata Evropske komisije poudaril, da bo ta pod njegovim vodstvom  politična. To pomeni, da je zelo zaželeno, da smo komisarji v neposrednem stiku z okoljem iz katerega izhajamo. To tudi meni zelo ustreza, saj verjamem, da je stik z ljudmi nujen za sprejemanje pravih političnih odločitev. Zato sem se z veseljem odzvala povabilu poslanke Državnega zbora Vojke Šergan. Namen je bil zelo jasen: podeliti z ljudmi zasavske regije informacije o delovanju EU, o tekočih možnostih vključevanja slovenskih podjetij v evropske projekte in novih virih financiranja, o projektih za mlade ter o novostih na področju spodbujanja razvoja inovacij. Želela pa sem tudi odkrito spregovoriti o vseh izzivih, s katerimi se soočamo in slišati mnenja ljudi iz Zasavja o aktualnih EU temah.

Kar nekaj zasavskih podjetij (Dewesoft, Steklarna, Eti, Aereform, Chipolo), mlajših in »starejših«, dokazuje, da za uspehe v svetu ni važno, kjer si lociran. Tudi iz Zasavja lahko daleč prideš. Kako bi lahko še izboljšali pogoje za hitrejši prodor novih in zanimivih projektov?

Ja res je, za uspeh ni važno kjer si lociran, je to Zasavje, Ljubljana ali Silicijeva dolina. Dandanes je za prodor podjetij na globalni trg pomembno, da so osredotočena na inovativne, digitalne in uporabnikom usmerjene rešitve. Na ravni Evropske unije prav pri lažjem prodoru na trg inovativnim podjetjem in organizacijam pomaga instrument Hitra pot do inovacij v okviru projekta Horizon2020. Kot pilotni projekt je instrument v dveh letih podprl že 94 projektov v skupni vrednosti 200 milijonov evrov, pri katerih je sodelovalo 426 partnerjev iz 27 držav, tudi iz Slovenije. Komisija trenutno na podlagi rezultatov ocenjuje ustreznost in potencial pilotnega programa in razmišlja o nadaljnjem dostopu instrumenta v letih 2018-2020. V okviru projekta Horizon2020 je na voljo tudi “InnovFin – EU financiranje za inovatorje”, ki omogoča pomoč inovativnim podjetjem pri financiranju. Pričakujemo, da bo s finančnim instrumentom InnovFin na voljo več kot 24 milijard evrov finančnih sredstev za naložbe majhnih, srednjih in velikih podjetnih v raziskave in inovacije. Sem pa imela priložnost na Svetovnem gospodarskem forumu v Davosu izmenjati mnenja in izkušnje z ostalimi globalnimi voditelji o izzivih razvoja novih tehnologij, novih poslovnih modelov in posledično tudi standardov in regulativnega okolja. Sporočilo je bilo jasno, največji izziv za nadaljnji razvoj in uporabo novih tehnologij je danes učinkovitejše sodelovanje med javnim in zasebnim/podjetniškim sektorjem. Velik poudarek je bil na primer na platformah. “Ekonomija platform” izziva obstoječe ekonomske modele. Regulatorji smo pred resnim izzivom, kako organizirati družbene in politične sisteme, da lokalni nivo ne postane suženjsko orodje v rokah globalnih korporacij, ki lokalno infrastrukturo izkoriščajo za opravljanje svojih storitev, a zanjo ne  prispevajo ničesar. To zahteva resen premislek, če želimo, da bo digitalizacija podpirala tudi demokratičen,  trajnosten razvoj in pravična socialna razmerja.

Zasavje leži sredi Slovenije, njegova prometna povezanost pa je izjemno slaba. Ena od zanimivih možnosti za hiter dostop do avtoceste je predor iz Trbovelj do Prebolda. Po grobih ocenah je naložba vredna okrog 35 milijonov evrov. Povezava je tudi najbolj logična pot trase tretje razvojne osi, vendar je politika traso »speljala« preko Laškega … Bi lahko npr. razvojna skupina zasavskih gospodarstvenikov (ti so izjemno zagreti za predor) s pametno zastavljenim projektom kandidirala za evropska sredstva in jih seveda dobila?

Prizadevamo si za dobro povezljivost vseh krajev in regij tako v Evropi kot po Sloveniji. Za dobro povezljivost so ključni učinkovit prometni sistem, razvita infrastruktura, uporabnikom usmerjene digitalne storitve in energetska učinkovitost. Glede izgradnje manjkajoče cestne

Foto: arhiv Evropska komisija
Foto: arhiv Evropska komisija

infrastrukture vzdolž tretje razvojne osi se po naših podatkih le-ta šteje kot ena od prednostnih nalog v okviru Operativnega programa za izvajanje kohezijske politike EU za obdobje 2014-2020 ter tudi sprejete Strategije razvoja prometa v Republiki Sloveniji. V sklopu naših obiskov Slovenije smo bili obveščeni, da so se slovenske oblasti odločile v okviru programskega obdobja izvesti le projekt gradnje obvoznice Novo mesto, ki leži na južnem delu tretje razvojne osi in je dovolj razvit za izvedbo. Glede drugih oblik financiranja bi omenila, da se lahko vsa podjetja potegujejo za financiranje iz EFSI jamstva, t.i. Sklada za strateške naložbe. Na razpis EFSI se lahko prijavijo vsa mala in srednja velika podjetja z do 250 zaposlenimi in podjetja s tržno kapitalizacijo z do 3.000 zaposlenimi. Pogoje za financiranje izpolnjujejo inovativni projekti in projekti z višjim tveganjem. Svetujem, da se podjetja v Sloveniji obrnejo na SID banko, ki ima vlogo Evropskega svetovalnega vozlišča za naložbe. Podjetja imajo tudi možnost, da objavijo svoj naložbeni načrt na Evropskem portalu naložbenih projektov. Portal namreč omogoča nosilcem projektov – javnim in zasebnim – s sedežem v EU vzpostavitev stika s potencialnimi vlagatelji.

Kaj pripravljate v tem letu na področju prometa?

Generalno gledano se prometna strategija EU razvija v okviru 6 vsebinskih poudarkov: digitalizacija, s poudarkom na povečanju učinkovitosti in povezljivosti; razogljičenje, s poudarkom na uporabi alternativnih energij, še posebej na osnovi obnovljivih virov; internacionalizacija, s poudarkom na prenosu EU rešitev na globalno raven; pospešeni razvoj inovacij, s poudarkom na iskanju novih rešitev za shranjevanje električne energije, pogonskih sistemov, mobilnih storitev in upravljanja prometa in novih materialov. Poseben poudarek je tudi na intenzivnih investicijah. Zato na nivoju EU razvijamo različne nove inovativne finančne mehanizme v podporo najbolj kritičnim manjkajočim členom v prometnem ekosistemu. A na koncu bi želela poudariti najpomembnejše:  v sredino vsega našega delovanja postavljamo potrebe prebivalk in prebivalcev EU in podjetij. Zaradi tega spreminjamo način priprave zakonodaj, zajema pobud. To je bolj dolgotrajen proces, a že v dveh letih rojeva spodbudne rezultate. Sem velika zagovornica tovrstnih pristopov, pri čemer mi praksa iz mojih prejšnjih “življenj” zelo pomaga.

Kaj pa mladi?

Ja, prav zato se je rodil tudi en nov projekt za mlade, za katerega je prišla pobuda prav iz vrst mladih. Pripravljamo projekt za spodbujanje mobilnosti mladih Move2Learn Learn2Move, ki jim bo omogočal, da s potovanjem spoznavajo in se izobražujejo o drugih državah in kulturah EU.

Se kaj posebnega dogaja v letu 2017?

Ja, tudi leto 2017 bo nekaj posebnega, še posebej za pomorstvo in cestni promet. Prav letošnje leto je namreč namenjeno pomorstvu, ki je temelj svetovne trgovine in evropske vpetosti v globalne trgovinske tokove. Na primer, 80% vseh izdelkov glede na tonažo je pripeljanih po morju. Na področju pomorskega prometa želimo posodobiti predpise, da bomo lahko ohranili globalno konkurenčnost sektorja, izboljšali njegovo učinkovitost z digitalizacijo, npr., z enotno digitalno dokumentacijo za vse države članice EU, in prispevali k čistejšemu okolju. Drugi pomemben sklop aktivnosti pa je, kot sem že omenila, vezan na cestni promet, za katerega pripravljajmo kar osem pomembnih ukrepov, ki bodo tudi cestni promet naredili bolj evropski s poudarkom na digitalnem cestninjenju, čezmejnih storitvah in jasnih socialnih pogojih v izogib enostranskim ukrepom, kot smo jim priča danes v nekaterih državah članicah.

Foto: arhiv Evropska komisija
Foto: arhiv Evropska komisija

Prav pa je, da tudi omenimo projekt, ki je stalnica skozi vsa leta delovanja. To je razvoj vseevropskega prometnega omrežja, torej mreže cestnih, železniških, vodnih in kombiniranih transportnih poti, ki tvorijo hrbtenično omrežje EU in so predpogoj za učinkovito izvajanje enotnega evropskega trga. Tukaj imajo pomembno vlogo investicije, le-te Evropska unija spodbuja s pomočjo Instrumenta za povezovanje Evrope (CEF). 8. februarja smo objavili tudi razpis, ki omogoča kombinirano financiranje 1 milijarde EUR sredstev iz instrumenta CEF in sredstvi javnofinančnih institucij, zasebnega sektorja in Evropskega sklada za strateške naložbe (EFSI).

Kakšen bo promet v prihodnosti, se bomo vozili z samovozečimi vozili?

Na bolj futurističnem nivoju si želim, da uporabniki ne bi več razmišljali o prometu kot o avtobusnem, železniškem, letalskem prevozu, ampak kot o mobilni storitvi, ki jim omogoči premik iz točke A v točko B glede na preferenčno ceno, hitrost in namen, z drugimi besedami “mobilnost kot storitev”. Bolj operativna podoba te vizije pa je dosegljiva, zanesljiva in dostopna prometna infrastruktura v Evropski uniji. Poleg tega pa želim, da bi bile prometne storitve znotraj celotne Evropske unije dostopne s skupno, povsod uporabno vozovnico, logistiki pa želimo zagotoviti dostop do integriranih multimodalnih storitev na digitalnih osnovah. Slovenija dela pomembne korake v tej smeri, kar dokazuje tudi prejeta nagrada Ticketing Global Award 2017 za integrirano vozovnico.

Kaj pa bo najbolj vznemirjalo razvoj prometa v EU?

Prav gotovo brezpilotna letala, za katere pripravljamo poseben regulativen okvir s posebej določenim zračnim prostorom imenovanim U-space in različne faze avtomatizacije cestnega prometa. Od prvih večjih premikov po letu 2019, ko bomo v avtomobilih imeli vgrajeno celo serijo novih funkcij za komunikacijo med avtomobili ter avtomobili in infrastrukturo, t.i. “povezana faza”, do prehoda v “sodelujočo” fazo tja do 2025 in avtonomno fazo do 2030. V vseh teh fazah bo voznik še vedno odgovoren za upravljanje vozila. Potem bo sledila 4. faza vozil – avtomobilov brez voznika. Glavni motiv za večjo avtomatizacijo vozil je večja varnost, socialno vključenost (starejši, invalidi) in učinkovitost v upravljanju prometa. Zelo vznemirljivo obdobje je pred nami, prav zares. Preden pa lahko uvedemo ta vozila po celotni Uniji, je treba rešiti nekaj izzivov, vezanih na standardizacijo, odgovornost in organizacijo.

Država marsikdaj pozablja na področja, kot je Zasavje. Je Evropa kaj manj pozabljiva?

Upam, da je moj obisk v regiji odgovoril na to vprašanje. Kot sem že uvodoma poudarila, predsednik Jean-Claude Juncker je vsem komisarjem položil na srce, naj bomo čim bolj prisotni na lokalni ravni. Le tako lahko državljanom sporočimo, kaj EU počne za njih, ter istočasno prenesemo njihova sporočila nazaj v Bruselj. Tudi sama si prizadevam obiskati čim več regij in tako vzpostaviti most med EU in Slovenijo ter približati evropske teme slovenskim državljanom.  Še vedno pa iščemo učinkovite oblike, ki bi zmanjšale “sume” in zagotovile, da prava informacija pride na pravo mesto v čim krajšem času. Tu pozdravljam vsako pobudo s terena, kjer se problemi, priložnosti in tudi dobre rešitve najbolj čutijo.

Marko Planinc

Isti avtor